na tole imam jaz tud pike. Ne maram teh vzvišenih variant gospodov zdravnikov. Komaj čakaš vizito, da boš končno nekaj izvedel, potem pa pride do postelje, gleda v karton, nekaj s sestro pomomljata, naredi pregled tako, da te sploh ne pogleda v oči, ne spregovori s teboj niti besede in gre dalje. Izjave, kot 'saj je bolje zanj/zanjo, da tega ne ve' in podobno se mi ne zdijo fer (ko vsi v familiji nekaj mutijo in prikrivajo in oni vedo, ta, ki je zbolel, pa kao bolje, da ne ve itd...). Bolje zanj ali bolj komot za bližnje, pa zdravnike? Ko že ravno o tem, bom povedala štorijo s kardiološke izpred dveh (ali so minila že 3 leta?) let: Moj sobni zdravnik je bil en mlad zdravnik. Zgornji del svoje bele uniforme je imel odpet, krogelc na gor, da je komaj premikal glavo. Pod belimi bolniškimi hlačami je nosil tangice, kar sicer nisem imela nobene želje opazit, pa sem morala, saj je sam poskrbel za to. Na moje vprašanje, kaj so pokazale preiskave je odgovoril (medtem, ko je bil že pri drugi pacientki), da se nima časa pogovarjati z mano. Bila sem mu opazno nadležna, ker sem izjavila, da pričakujem, da si bo vzel ta čas. Do božiča ni povedal (ker ni imel časa) ali bom ostala v bolnišnici čez praznike ali ne in 24. decembra sem izvedela šele 3 ure po viziti, da mi je dal odpustnico, na katero sem morala oblečena (ker mi postelja ni več pripadala) čakati še nekaj ur, ker ni imel časa. Ko sem sedela na hodniku in čakala na pildek, sem ga videla, kako je prihajal na oddelek in ko me je zagledal, se je skril za vrata (ja, saj jaz tudi nisem mogla verejti, da je to res) in najbrž upal, da ga nisem videla. Odpustili so me brez izvida in mnenja, na keterega sem čakala še 3 tedne (ne vem, kako dolgo bi še, če ne bi vsaj 4x klicala na oddelek). Osebni zdravnik ni želel prevzeti odgovornosti, ker ni vedel, kakšen bo izvid preiskav, zato sem ostala na bolniški... Meni recimo ni nihče povedal, da operacija na odprtem srcu, ki sem jo imela (več ur priklopljena na umetno črpalko) lahko kasneje povzroči depresijo. Pa bi bila zelo hvaležna za tako informacijo! Nihče mi ni rekel, da ti kateterizacija in priklopitev 'umetnega srca' precej poškoduje žile. V dimljah so mi recimo žilo pri šivanju precej zožili in je pretok skoznjo manjši, kar pomeni, da mi pri teku ali hoji navkreber ta noga začne dreveneti. Šele, ko sem sama tumbala, kaj mi je in zakaj se mi kaj dogaja, so tako, mimogrede povedali, da je vse to posledica te operacije. Tako sem se naučila, da je medicina, recimo srčna kirurgija, izjemna v svojih dosežkih, vendar velikokrat pogrne v 'drobnih' detajlih, kot je odnos do pacienta. Naučila sem se tudi, da mi lahko reši življenje, ne more pa namesto mene živeti niti trenutka mojega življenja. In zato moram bit radovedna in želim bit prisotna pri vsem, ko gre zame. Imam to pravico in želim, da se tudi zdravniki in tete in strici in ateji in mame zavedajo, da jo imam. Če gre zame, gre zame in informacij o meni ne prikrivajte, ker nihče od vas ne ve, kaj bom z njimi naredila. In, karkoli bom, to je moja pravica. x!x Zato Zepo, sprašuj in zbiraj informacije in naj ti služijo pri tvojih odločitvah, kako boš živel svoje življenje od tu naprej