Mateja

... tole že stara telenovelca

uhhhh... jest tud neki tazga... kilometrska aura ... gužva :xx!:

Amis - na Luninem netu imaš izračun horoskopa.

res .. tole

Selene... držim pesti za tvojo prijateljico... in vse, ki potrebujejo pomoč drugih na takle (in drugačen) način... Jaz sem pripavljena darovati svojo kri/k. mozeg... bom spremljala tole, da vem, kako to izvesti... res pa je, da nimam denarja, da bi to plačala... upam, da sem narobe razumela

Klavdija ... ja, takole nekako tudi jaz ... Selene... hih, knjigico... veš, eno knjigico sem že izdala, ravno toliko, da vem, kaj pomeni izdati knjigico v samozaložbi ... da bom še kakšno, mi je sicer jasno, ker 'iz take sem snovi narejena'... ampak... kedaj, kedaj... .... me je ravno za novo leto bratec takole 'no, naslednja knjiga bo pa ... ... letos ' ... pa sem butnila 'ne, drugo leto!' No, zdej veš

Razumem takšna razmišljanja in strahove, povezane s tem... zato toliko pišem, kako ključno je, da imamo iskren in odprt odnos z otroki. Malo težje bo, če se bomo na to spomnili šele, ko otrok vstopa v puberteto, saj takrat že skoraj zamujamo vlak... ker puberteta je posebno obdobje in to vemo vsi, ki smo jo dali čez (saj (tudi) zato pa se bojimo za svoje otroke)... če si kot starš voljan poslušati svojega otroka že ko je majhen, ne da bi ga ves čas prekinjal, popravljal, sodil, kaj je prav in narobe ... potem je veliko več možnosti, da bo tudi v času pubertete dom čutil kot zavetje, kot varen prostor in bo ohranjal ta stik in se vračal vanj s svojih 'nabiranj novih izkušenj' tako, da bo o njih govoril, se s starši pogovarjal, razmišljal o svojih izbirah... to sploh ni lahko in je nekakšen zrelostni izpit za starša... še težje pa je, če do 15 leta ne veš, kako otrok doživlja svet, kako čuti, kaj želi, kaj so njegovi strahovi... potem pa bi kar na lepem rad stopil v njegov svet in ga malo 'popravil' (da tebe ne bi bilo tako strah). Zase vem, da ni bilo najbolj enostavno, ko sva s hčerko zamenjali otroške teme za take, bolj'nevarne'... otrok je radoveden, zanima ga, rad bi o tem tudi govoril (ampak ne tako, da odrasli vsi panični skočijo pokonci in začnejo modrovat)... zato jaz, skoraj nikoli (včasih pa mi tudi ni uspelo) nisem 'modrovala' takrat, ko mi je hči želela nekaj povedati o tej topic temi ali, ko je šla nekam ven ali prišla nazaj... takrat sem bila samo poslušalka brez komentarja (gulp, gulp, sem včasih požirala slino, mama mia a jaz res vem, kaj delam... )... v drugačnih situacijah, ko hči ni čutila, da zdaj nekaj leti nanjo ali, da bi jo rada kaj 'popravila' pa sem govorila (tako bolj v smislu ' sem brala...' 'danes smo na šoli...'...'razmišljam, kako je bilo temu otroku, da je...' ) o drogah, posledicah... na tak način pač, da je tudi hči razmišljala o tem in govorila, kako ona to dojema, kaj se njej zdi... najprej je res malo strašljivo, ker je prisoten strah, da zamujaš pomembno točko, ko otroku še lahko kaj preprečiš... toda kasneje je to najlepši obučtek, ki ga lahko imaš ob svojem otroku, ko v obdobju, ko se ponavadi starši in otroci razhajajo in živijo vsak v svojem svetu, ti čutiš, kako blizu sta vajina svetova, kako odprta sta in prehodna, kako otrok zrelo razmišlja o takšnih rečeh, kot je droga...

Sončna vila... tisto s portali je en tak 'cosmic joke'... ker se tako intenzivno dogaja, pa da ni vse preveč resno ... s Cosmo se takole malo hecava, ko prevajava ena sporočila (lightworker.com), kjer se veliko omenja portale

Free

buenas muchachas kaj je tale ponedeljek šibnil mimo ... žvizzz... videla v šoli, da imamo demo verzijo enih vaj (bolj igric), ki jih je moja sestrica pripravla na CD-jih za malčke palčke ... malčki ful radi delajo pozdrav soncu... skoz me sprašujejo 'Mateja, a bomo jogal dons?' ... ampak z muzko je pa mal kriza :o|o: ... z osmarčki smo se tko fajn ujel pri tem... tamali pa nabijajo Game over in Bepop (a se jim sploh tko reče )... uffff... težka naša učiteljska Nisem šla na pogreb... nisem dobila zamenjave ... prijateljica je videt tko strta in preplašena, zdi se mi, da jo je za 20 kg manj... ko jo objamem, začne tako neutolažljivo jokat ... pa si zaradi anevrizme aorte še poštenega joka ne more privoščit, ker ji lahko poči ... Pred pol ure sem dobila tri, skoraj identične maile od frendic: 'Mateja, kaj dogaja??? Srce razbija, vrti se mi, utrujena sem za popi****....??'.... midve s Cosmo imava na tole en odgovor: 'U portal smo padl, bejbi!'

Mushi, naša priljubljena VSE NAJBOLJŠE In čestitke tudi Star 12 in B5

hihi sm vedla, sm vedla (da boš tole reku)

o, pol pa je namen dosežen

Marsa, saj piše tam... Jupi ima to

Snežinka, vse najboljše ti želim In, Stane, tebi seveda tudi čestitke

Špelca...mogoče prideta Cosma in Mick spotoma naokoli... ko gresta ravno v tisto smer (Sp.Kašelj-Kamnik-Egipt)

Špelca, mislim na vas

Upam, da bodo naši podpisi pomagali...

hvala Boris ... veš, da ... sem tukaj zanjo... še posebej zdaj...

nimam ravno 'vse'... ampak točko Duha pa ...

Vem, Stane... saj nisem pesimistična... in vem, da tudi prijateljica ni... žalostno pa je... in gotovo boli... in, ko sem odprla LNF, sem zagledala temo 'smisel življenja' in pomislila, da se morda ona o tem ta trenutek bolj sprašuje kot tisti, ki nimamo zdajle takšne žalostne izkušnje... samo to...

Zlata ribica, hvala, ker pomagaš moji prijateljici, njeni hčerki in sinu v teh težkih trenutkih, ko so tako nepričakovano ostali brez moža in očka...

O smislu življenja se zdajle morda sprašuje moja znanka,...včeraj ponoči so pozvonili (živi v istem bloku kot jaz) in ji povedali, da je njen mož mrtev... just like that... in ostala je sama, z vsemi dolgovi, invalidsko upokojena, z dvema šoloobveznima otrokoma... in brez ljubljenega človeka, s katerim je še pred nekaj urami govorila po telefonu...

Desperado - muzka ... zdej pa ne nejdem cedeja, da bi še enkrat poslušala... to pa je devičniški (ne)red

que pasa zdej tle por favor Uglavnem: veselo u Kamnik, pol pa kamrčte naprej