oh, tega imamo kar nekaj na zalogi... ko me je oče vozil v viški vrtec s kolesom, sem nogo vtaknila med špice in sva padla pod avtobus... nogo sem imela menda 4 tedne fuč, ležala čisto pri miru (le kako??? )... z bradle sem tudi jaz padla med gimnastiko, ker me je ena smotka, ki je tam stala za to, da nas čuva ( smo bile še male dečvice, pa je stala na eni lojtrci), požgečkala x!x ... potem sem si roko zlomila, ker sem se zvirala na drogu za tepihe klofat (včasih so imeli take štange za tepihe klofat, mi pa se zvirali po tistem), da se považičkam, kaj znam... nogo sem si pa zvila nekaj let nazaj, ko smo bili drugič v Lovištu (Pelješac)... se mi ni šlo tja in sem se upirala, pa ni pomagalo, ker sta bila Daša in prijatelj tko navdušena, da nisem imela prava na glasanje... že med potjo mi je blo ves čas slabo, pa še kuža je hotel vseh tistih 13 al kolko ur v naročju bit :o|o: ... tam pa smo hodili na ene take ploščate skale, kar precej za hodit po čisti divjini, same ostre skalce... in si sredi tiste divjine zvijem gleženj ... kak kilometer sem tacala in jokala od bolečin, malo me je nosil frend, potem pa se je na (njegovo) srečo mimo pripeljal en tip v čolnu in nas odpeljal do bajtice... to je blo na začetku dopusta, mi pa tam tri tedne... tud jaz še vedno čutim ta gleženj, kadar imam utrujeno nogo... ma tega je še ful, se mi zdaj še pisat ne da vsega... pri rokometu sem jih staknila neštetokrat... to je precej grob šport, jih fašeš na vsaki tekmi... kolena čutim, kadar dlje hodim navzdol... malo tud od plesa, ko smo se ves čas nekaj metali po tleh...