Mateja

še predobr vem... ker jo že čutim ... mi sploh ne paše nič jest (sem samo en sok iz pomaranč zjutraj popila in za kosilo en pikec domačega, pečenega piščanca in solatke mal - čeprav živahno čvekam v temah o čorbah in sirih ),... kar malo slabo mi je nekaj in sem šla prejle v solno kopel... zna pa bit, da to zato, ker je bila danes v strelcu (moja 6. hiša) in bo jutri bolje

o, hvala Ruby za parmigiano reggiano ... ne vem, se dobi tudi pri nas?... ker tegale se spomnim edino iz časov, ko smo hodili v Italijo in je oče 8zdaj reče, ko si dajemo parmezan na vse živo - ja, dobr, ampak ni TISTI), medtem, ko smo babnice frčale okoli za cunjami, lepo, počasi in z užitkom nabavljal hrano... veeelik parmezana, v glavnem ... pa vedno nam je tiste panine z mortadelo ponudil, to je bil en tak obredek sicer pa ... ja, se reže na take lističe (Daša pa mara ravno tisto, kar meni ne sede... da se tisti mehki, nedozoreli sir ves stopi in potem prijema na zobe ... se vsaj ne tepeva za sire )... ampak... zdaj si pa še z rižoto ... oooo, še ena moja omiljena... a imamo kje tako temo, da bi Ruby kakšne različne variante rižote not napisala?

hehe, ta je pa dobra... medtem, ko me tukaj cmokamo in uživamo v joti, andres dela psihološko analizo

joj, tisti rdeči hlebček... še dobro, da ga nimajo več... ker jaz sem ga znala skoraj celega zmazat - sama x!x kateri parmezan kupujete?

ja, TISTA koča ... in njihova jota ... kolk je tam lepo ... imam tud take lepe spomine sporočim, kako bo uspela moja jota... ma, saj lahko že zdaj povem - vrhunsko

Ruby, joootaaaa ... eno boljših sem jedla v tisti koči pod Mangrtom ... sama je do zdaj še nisem delala (je ne znam in tud tamala ne mara zelja), ampak zdaj, ko si dala recept (tnx ), se jo pa lotim .

Dobrodošla, Amalthea! Pa vso srečo in volje in vsega, kar rabiš, da izpelješ post. Naj dobro učinkuje

Dogma ... najbolj mi je kul, ko se na koncu pokaže 'bog'... in je taka hecna, otročja punca (alanis morrisete)

u, pa res, prihajata na moj DESC ... jaz pa tele dni čutim kvadrat marsa in nat. plutona... včeraj trikrat skoraj imela nesrečo z avtom ...

TOBIJEVA NAPOVED ZA 2005 (shoud 6: 8.januar 05, vir: www.crimsoncircle.com) Naj se malo pomenimo o tem letu, letu 2005. Radi bi naredili napoved za to leto. In prosimo vas, da si jo zapomnite. Naša napoved je: karkoli je napovedano, se verjetno to leto ne bo zgodilo. (Tobijev smeh) Mnogi so, ki delajo različne napovedi in usmerjajo pozornost in govorijo o tem, kaj se dogaja, kako bodo določeni ljudje ubiti, napovedujejo velike, dramatične katastrofe na zemlji, napovedujejo nezemljane, ki prihajajo… in to napovedujejo že 50 let, kolikor jih je medtem minilo! Govorijo o množičnem izkrcavanju, in vsakič rečejo: »Oh, to leto bo!« in prodajajo svoje usluge in svoj papir. Mnogo napovedi je in bo, ki gledajo staro energijo in stare vzorce, ko delajo svoje predvide. Šambre, v tem letu 2005, boste še naprej videvali vse to, kar se imenuje energetska kriza na zemlji. Zmanjkuje energije fosilnih goriv. Še nekaj časa se bodo ta goriva uporabljala, toda medtem, ko se zaloge vztrajno zmanjšujejo, bo obup bolj in bolj naraščal. Več bo, kako bi rekli, igranja z energijo. Dobesedno in figurativno. V tem letu boste videli drugačne vrste indikatorjev energetskih sprememb, ki prihajajo. Videli jih boste ob delnih zatemnitvah. Ob kolapsih električnih sistemov. Stari sistemi, ki so distribuirali električno energijo po žicah od vira do vaših domov, bodo doživljali velike kolapse in v zvezi s tem boste videli veliko raznih težav. Ko že govorimo o distribuciji energije – denar je energija. Opažate lahko, kako se distribuira, spreminja. Bil je čas, ko jih je bilo samo nekaj, ki so imeli v rokah finance sveta. Samo nekaj držav, celo samo nekaj posameznikov. To se zdaj spreminja. Če kaj, Šambre - denar, posli, pomagajo bolj enakomerno porazdelitev po svetu. Pomaga razporejati energijo. Posel pomaga vzdrževati mir. Kajti, ko gre za globalni posel, ki je prisoten v skoraj vsaki državi, tedaj ta posel ne želi it v vojno. Ta posel ne želi starih načinov vojn, ki so se dogajale. Želi mir, da je posel dober. Opažate vedno več podjetij, globalnih poslovnih delovanj, na področju izboljšanja blagostanja. Opažate, da se to prav zdaj dogaja v deželi zmaja (Kitajska). Več in več se jih steka v to področje. Njihova ekonomija raste. Potrebujejo vedno več vsega: jekla, hrane, elektronike, več vsega. Boljša distribucija energije po vsem svetu je boljše ravnotežje. Skozi vse letošnje leto boste lahko opazovali to. Opazili boste spremembe v sebi. Zadnjih pet let ste šli skozi zelo težke čase. Ogromne notranje spremembe. Zagotovo telesne spremembe. In v umu. In zagotovo v ljudeh okoli vas. Videli boste, da se bodo spremembe v tem letu začele manifestirati. Opazili boste, da gre lažje, kakor smo vam že povedali. Skozi najtežje čase ste že šli in v 2005 bo ravno pravšnja energija, da bo šlo lažje in bolj milostno. V tem letu boste videli, kako vstopa vaša nova strast, ki bo drugačna od stare. Nov smisel, novo vznemirjenje. Zakaj? Ker prihajate do vašega resničnega smisla, da ste tu. Učitelj. Raziskovalec. Premikovalec energije. Koščki sestavljanke se bodo začeli sestavljati skupaj. To je naša napoved za to leto, ki temelji na zelo spremenjenih energijah, ki jih vidimo. Ne temelji na starem, pač pa na tem, kar VI prav zdaj izbirate, kar Vi prinašate v svoja življenja.

jaz tud (že tretjič)... meni je ful zabaven ... hecno je bilo, ko sem pred tem poslušala včerajšnje Šambra srečanje (Tobi) in je govoril o Metatronu, kako da je bila včasih njegova energija 'presilna', da bi se nam čisto približal...potem pa gledam Dogmo in se tam pojavi ob postelji Metatron s tistim ognjenim prihodom dobr jutr vsem ... kolk sem zgodnja ... zaspala ob dveh ali nekaj takega, zbudila ob petih, malo čukala, malo nazaj zaspala, zdaj pa že s kofetom. Včerajšnji dan je bil čisto 'po svoje'. Dopoldan sem Dašo oddala na vožnjo in imela še ene svoje plane, kako da bom preživela dan ... potem pa se je začela improvizacija... najprej sva šibnili na điro za dve uri, vmes me kliče kolegica, da pelje hči v Tuhinj in bi se ustavila pri meni... samo Dašo odpeljem domov in šibam v mesto...čvek za celo popoldne ... nazaj grede me je nekaj 'vleklo' k staršem - ju grem mal pozdravit, si rečem... pa najdem doma očeta čisto bolnega, z visoko vročino ... ga spokam v avto in peljem k dežurnemu zdravniku, potem še v dežurno lekarno... in pridem domov šele zvečer... zdaj mi je ostalo kup ene pisarije za šolo ... in se mi ne da ... ... berem, da neka huda neurja po Evropi, nek divji veter in to ... zgleda, da je Zemlja resno zastavila s čiščenjem in preobrazbo... upam, da bo to delala tako, da ne bo več toliko ljudi pri tem prizadetih kot v cunamiju

Hvala Contesa

čestitke, Marsa in Mitja Selene in Cosmici en pobož .. jaz grem zdaj na pošto, da še na unicef nekaj nakažem (v novem letu sem nekako dobrodolena in se fajn počutim ... včeraj sem prinesla še v šolo zvezke, torbo, jakno, puloverje in majice za otroke v Mostarju... na tisti naslov, ki ga je dala Cosma, sem sicer bolj malo nakazala, ker me je minus na računu mal stiskal, bom pa danes mal več na unicef)... v šoli mi je uspelo obrnit sceno in enemu mojemu učencu ne bo treba v drug razred (ga je sicer precej lomil... morda se motim, a zdi se mi, da sem ga presenetila, ko sem se tako zavzela zanj in se šla bockat s celim učiteljskim zborom... will see... drug teden me sicer čaka še en sestanek, kjer 'bom' - se pravi 'moj učenec' - spet na tapeti, upam samo, da ga mali medtem ne bo biksal dalje, da bom lahko speljala do konca tole) lepo se imejte... jaz sem si danes omislila sadni dan (ker me nek prehlad šlata) in grem nakupit pomaranče, mandarine in limone

danes, že proti jutru se mi je tako živo sanjalo, da sem imela na dlani tako mičkeno, snežno belo, mehko živalco... kot kakšna mala kozica ali majhen kužek, ...s spodvitimi tačkami je bila čisto zadovoljna v moji dlani in radovedno gledala okoli ... spomnim se še, da sem jo držala kot zelo dragoceno in ljubo živalco (in nekak pomembno) in ljudje so gledali vanjo kot v majhen čudež, posebej se spomnim, da je nekdo (hmmm, mislim, da je bil v tistih haljah, kot kakšen dalajlama ali nekaj) pristopil, pogledal to malo, belo živalco, se priklonil in me pogledal globoko v oči

Vojko

pa tole je tud dobr: fileje lista najprej mal popečeš, posebej prepražiš še gobice (eni to s čebulo, jaz s česnom in peteršiljem), zložiš v namaščen pekač najprej fileje listov (riba), nato gobe in čez veeeeliko sira, nazadnje še malo parmezana in zapečeš v pečici

.. al pa raklet, kolk je to tud dobr ... ga že nekaj časa nisem pripravila (imam premičkeno stanovanje za kakšna taka druženja s fondiji in rakleji, ampak včasih sem pa velikokrat povabila družbo in tole pripravila in je tko luštn, ker skoz nekaj prekladaš in pacaš in si sam cmariš po svojem okusu... )... tak lušten mlad krompirček najprej skuhaš, potem ga pa daš na stekleno ploščo nad grelnik, ki jo malo namažeš z maslom (da se medtem, ko je tam na mizi, še malo skorjica zapeče), narežeš na kocke čim več različnih vrst sira, pa vse žive dodatke prosto po navdihu (poper, sol, čili, feferoni, olive.....)... potem si pa vsak sam daje na lopatke različne kombinacije sirov z dodatki in topi nad grelcem in potem papca s kupaj s krompirčkom

tole temo pa tko rada odpiram ... Bern, mmmm, ke dobro ... si me spomnil še na vse tiste variante, ko smo se na morju tkole proti večeru igračkali s sirom na tisoč in en način.... ampak tole je cela scena taka uživaška - prikola čist ob obali, na samem, sončni zahod, dobr domač vinček, miza ob obali in zraven roštilj... domač olivc... pa smo pekli narezane bučke s sirom in pokapali z olivcem, ali krompir in spet, jasno, sir in olivc, pa malancane s sirom, pa kruhke popečene, ki jih najprej s česnom natreš, čez pa sir... ma ... uf, pa spomnila sem se zdajle, da imamo pri nas eno familijo, ki dela megastičen sirov fondi... DeCecco (oštarijca, kar simpatico)... imajo lastno znamko testenin... za fondi prej pokličeš, da šefica šporget zakurbla in potem sam gaaas

jaz tud ... parmezan, njamzi ... pred leti, ko smo še v Italijo hodili po kavbojke, sem domov, namesto cunj, privlekla plošče (elpejke, huh, kje je že to) in parmezan ... prav zanič pa mi je tisti naribani parmezan v vrečkah :xx!: ... čisto nesrečna sem bila, ko smo v Londonu hodili jest v italijansko restavracijo (kolk sem se veselila parmezana), potem smo pa dobili tisto naribano zanič brezveznarijo ementalec mi je dober vrhniški ... z olivami in pršutom, njamsi, njamsi včasih sva s frendom kar naprej delala testenine s sirom na tisoč in en način, zdaj tega ne delam (edin kakšna mila sirova omakca k puranu ali, jasno, ocrvt sir - Daša ne mara plesnivcev in tega) ... gorgonzolo jem edin v kakšni omaki, camemberte in brie-je pa kadar češ in kolkor češ (z grozdjem mi ful sede skupaj) ... oooohhh, pa pleskavica s kajmakom! včasih smo imeli ravno tule, čisto blizu mene, res dobro srbsko oštarijo... s takim krasnim vrtom z lipo na sredi ( )... pa smo šli poleti zvečer na prebranac in pleskavico s kajmakom... (pa nekaj malega vina )

Bern, tole ravno Daši zdaj v kratkem začne delovat (natalno uran, pluton in mars niso tko 'na nož' postavljeni)... trenutno je pluton na uranu, prihaja pa na marsa (12.h)... na kar si me že opozoril pred časom... takale konjunkcija je hudo dooolga, zdi se mi, da se vmes pluton še malo obrne in potem jovo na novo... priznam, da mi kot mami tole povzroča nekaj stisk... kako sem ji pri tem lahko v podporo?... naj ji povem za ta tranzit?... hvala za vsakršen nasvet

toj pa zmeri fajn slišat ... enjoy

... vse tole sicer dobro masira možganske celice (pa še to sam bogvedkolk % teh)... kej več pa najbrž ne... no tud to je neki, keneda

vau, kulare, kere dobre fotke

... danes mi je bilo neprimerno lažje... včeraj sem se z dihanjem kar težko 'prebijala' skozi vso žalost in trpljenje, ki je prisotna... vleklo me je not, čutila sem veliko težo v prsih in dolgo jokala... danes sem si izmislila način, kako lahko ponudim največ energije, ki lahko podpira in pomaga... najprej sem se povezala z Mrežo ljubezni, nato pa šla pisat pismo meni zelo dragi osebi, ki jo nadvse cenim, občudujem in imam rada... to mi je pomagalo, da sem ostala v energiji optimizma, cenjenja življenja in občutka, da smo v srcih povezani ... lažje sem predihala goste koprene žalosti, žalovanja in celo začutila premik energije ... upam, da se motim, toda občutek je premočan, da ga ne bi izrazila - povezovanje in sočutje bo zelo pomembna kvaliteta našega življenja... zato... ne bojte se čutenja bolečine ob tako žalostnih dogodkih, odprite in čutite povezanost

lepo, z veseljem se bom pridružila ...