za tko butast goworjenje bi te najrajš začel worenk zmerjat, ampak ne bom, ker sm zihr, da boš zlo kmal sama pošlihtala tele trenutne filinge in spet se boš spomnila, kuko lep je ta swet
člowk, k dobi dobro ženo je srečen. če pa dobi slabo, pa rata filozof. ekola. tko nekako je reku... ammmm.... sokrat mensezdi ne ga zezat, k veš kwa je mislu. ok. častim še to. edini način, ki ni fouš je, da si rečeš: takle mamo
točn sm wedu, da se boš u to utaknu . lej, sej mi je že žou, da sm kej reku, ker u bistvu se ne bi u debate spuščou itaq, da men tut marsikej ni jasno. pa itaq, da se u dweh stavkih ne da powedat. sploh pa še tko, da bi kdo zastopu
še po ircarsko: najhujši srah poleg lastne nemoči je strah pred samim sabo. torej, da te je strah tega, da te je nečesa strah. in če se boriš proti lastnemu strahu na fouš način, so taki izbruhi normalni, neprijetni spremljevalni pojav.
jest ne. že velik let (če sploh kdaj?) za mano ne ostaja smeti, da pa pločevinko poberem in vržem v koš, namesto da bi stopil čeznjo... za to pa ne rabim nobene akcije.