Že zadnjič sem ti v temi o samospoštovanje obljubil nekaj vrstic, pa sem se potuhnil. Pa ne, da sem pozabil ali da ne bi hotel, samo nekako se mi ni več zdelo pisati o meni samoumevnih stvareh. Bom pa tukaj nadoknadil. Jaz štekam use skupej takole: -smo bli adami in smo bli izgnani iz raja. -smo vidl, da smo se nategnil in zdej bi radi nazaj. -če hočmo nazaj, se moramo naučit edinega kar šteje-to je brezpogojne ljubezni -da bi se lahko naučili brezpogojne ljubezni, pa ker smo mal butli, potrebujemo situacije, življenja, partnerje, forume... uglavnem si kreiramo situacije, ki nam nudijo možnost, da se naučimo potrebnih lekcij, ki nas bodo pripeljale do cilja- brezpogojne ljubezni in nazaj domov v raj. -te lekcije nam življenje ponuja in sam dobro veš, da ko pogledaš nazaj, vse razumeš in vse uzameš za dobro in ničesar ti ni žal. niti takrat, ko se je zgodilo kaj, kar smo ocenili za slabo (Npr. bolezni, nesreče...), še manj pa takrat, ko smo se prepustili življenju da nas je vodilo. -da bi dojeli pojem brezpog. ljubezni potrebujemo tudi čutiti vseprisotnost nekoga-nečesa, kar še najlažje razložim, če rečem, da zaupaš oz. verjameš v nekaj oz. nekoga ali boli me kurac kuko hočeš temu rečt. uglavnem... biti moraš tudi sočuten, razumevajoč, usmiljen, ponižen... in ker je to mal u nasprotju z stereotipi v družbi, seweda rabiš pomočnike-sodelavce-partnerje, katerim si ti tudi to isto nazaj. no... in če mal pomisliš, pol razumeš, da ti življenje nastavlja samo take situacije, ki te bodo kaj naučile in zato se jim ni niti smiselno niti pametno upirat, ker se bodo ponavljale in je še najbolje, da jih kar takoj sprejmeš. in ewo... kle smo pa tam... Takle mamo, pa da ga jebeš p.s. nič ne obljubim, da bom temo spremljou še naprej, zato, če boš hotu kej ugowarjat al karkoli, me pač poišči u kateri drugi temi in pocukej al pa brcni al pa že kej pa seweda od tebe ne prčakujem, da se boš obešal na eno besedo, ker sem itaq na hitr stipkou, poanto boš pa ujel. u to ne dwomim.