ROTI

Nisem vedela ,sicer sem pa ta podatek slišala od nekega odvetnika,in se nisem spraševala ,kako točno stojijo te zadeve. Napisala ,kar sem slišala. Če pa to ne drži okrog sodnikov ,potem se opravičujem,vem le to ,da resnično ogromnokrat sodniki niso sposobni razsoditi po pravici,dokazano,sem sama videla apsurdno razsodbo na papirju in poznam ljudi ,kateri so miljon procentov nedolžni ,pa so vseeno obsojeni,ali pa nasprotno ,krivci niso obsojeni. Tako pač je! Ogromno sodnikov je ,kateri se nezavedajo ali pa se nočejo zavedati,kolikšno krivico povzročajo. Sicer pa je moje mnenje,da so današnja sodišča itak preobremenjena ravno zaradi neumnih tožb in pritožb ,ki se vlečejo v nedogled , zaradi česa, zaradi faušljivcev ,ki nimajo počet drugega kot vlagat obtožbe , velikokrat lažne zaradi želje po maščevanju in po povzročanju nevšečnosti poštenim ljudem. :xx!:

Draga Susana! Tole zame in za marsikoga ni novost,vsakodnevno se dogaja ,da kdo koga prijavi,z obzirom ,da poznam ogromno ljudi ,imam priložnost slišati marsikaj,tako,da ti lahko povem ,da je tale tvoja soseda prava krotka živalca . Marsikaj hujšega se dogaja. Njo je pa bolje ignorirat,bolj boli ,če jo boste pustili pri miru,jaz bi se ji ,ko jo srečam celo nasmehnila. Primer ,katerega sem slišala lansko leto,ko smo se z prijatelji pogovarjali je resničen in apsurden. Družina na vasi ,ima otročka starega 6.let. Pri ribnčanu mu je oče kupil, grablje ,katere si je deček sam zaželel,da bo očetu pomagal pri spravljanju krme. Nevoščljivi sosed ,kateri ni mogel prenesti sosedove,je videl ,da deček pomaga očetu na travniku,je to prijavil na socialno službo,kot izkoriščanje mladoletnika. Rezultat te prijave je po končanem sojenju na sodišču bil: Nedolžni oče je dobil 4 meseca pogojne ,ker otroci naj ne bi smeli pomagati pri delati . Sodnica je morala pač sebi pridobiti točke ,katere so potrbne ,da bi ona dobila večji dohodek. Pa smo spet tam ,denar ,denar ,pravica pa ,koga briga x!x IMAM PA ŠE VEČ ZGODBIC ,RESNIČNIH ,PA DRUGIČ KAJ VEČ O TEM x!x Pa ne sekiraj se enkrat po že boljš x!x :xx!:

Branila ne vem ravno če je to bila obramba,morda ,ali pa tudi ne ,veš imam že precej let in izkušenj,pa se še vedno učim ,tudi od tebe sem se nekaj naučila. Ljudje smo zelo različni ,meni je naprimer zelo pomembno razumevanje ,posebej še med družinskimi člani ,najpomembnejša pa mi je moja deklica,povprašaj svojo mamo ,koliko si ti njej pomemben,morda ona ne razume tvojih besed ,temu ni sama kriva ,in ti nisi kriv ,nihče ni kriv ,vse je stvar razumevanja ,komunikacije in dojemanja. Filma si nisem ogledala in ne vem o čem govoriš,ter kdo je Donni Dark? Ni panike Matic, vse se vedno reši tako kot je prav. Fejst fant si , uživaj x!x

Škoda Matic ,da se v tebi skriva toliko ogorčenosti ,pa ne nad mano ,ker me ne poznaš,zakaj tega ne poveš svoji mami ,ker imam občutek ,da si te besede namenil ravno njej. TEBE NE POZNAM NI PA TREBA VELIKO ,DA BI VEDELA ,DA SI V RESNICI NEŽEN IN PRESTRAŠEN MLADENIČ,KI POTREBUJE MAMO IN STARŠE BOLJ ,KOT KAR KOLI. A res misliš ,da sem sitna, ne Matic,pa tudi moralne vrednote ne postavljam,ker res ,kdo sem ,jaz ,da bi to počela,ravno tako tvoji starši verjetno tega ne počnejo,ker te imajo radi in so v skrbeh zate. Morda pa ti ne razumeš staršev in obratno. Vem pa ,da si mladi velikokrat razlagajo skrb in ljubezen staršev kot nadležnost in kontrolo. x!x Če si me pa že želel grajati in me s tem prizadeti,vedi ,da z tem ,ko želiš nekoga žaliti ,z tem izražaš svojo nemoč in potrebo ,da bi te slišali. Sem te slišala ,pa ti povem ,da nisem ne užaljena in ne jezna,ker vem ,da nisem antikrist,Sory ,ali veš kdo sploh je antikrist. Veš moja vera je polna in globoka ,pa tudi zaupanje v ljudi in ljubezen sem ohranila ,kljub vsemu. Zatorej te lepo pozdravljam ,ter ti želim ,da bi našel v svojem življenju ,kar iščeš,vse možnosti imaš odprte,odvisno je od tebe ,koliko želiš biti srečen.

Zelo pozorno sem prebrala tale tvoj post in sem prišla ,do zaključka ,da je odvisno od vsakega posameznika ,kako bo na določeno stvar reagiral,oziroma kakšno pot si bo izbral. Moram povedati ,da si mi s tem tvojim pojasilom in z svojim stališčem precej pomagal,kajti lažje dojemam in manj se sprašujem ,kje je moja ogromna napaka. Strinjam se s teboj ,da je tudi v tistih časih bilo droge in smo vedeli ,da obstaja ,toda mene osebno nikoli ni mikalo ,da bi spoznala nekaj za kar nisem imela potrebe po spoznavanju. Niti me ni nikoli spodbudila potreba po alkoholu,morda je smešno ,ampak prvič sem šla v disko z svojim možem,da bi samo videla ,kako je tam ,pa mi ni bilo všeč,ter se nisem več trudila tja zahajat. Rada imam umirjeno glazbo in nasplošno cenim umirjenost. Pa še nekaj ,ne misli ,da je moje otroštvo bilo idealno. Ko sem bila stara dve leti ,se mi je oče obesil ,ker je bil neozdravljivo bolan. Imel je meningitis ,težjeoblike, ter ne bi smel piti alkohola,pa je vseeno pil preveč,to ga je pokopalo,ko so ga našli pod mojim oknom obešenega so ugotovili ,da je pred smrtjo popil vsal liter žganja,prej več. Moja mama se je znova poročila ,ko sem imela štiri leta,dobila je pijanca. Živeli smo v pomanjkanju in bili smo štirje otroci.Jaz najmljaša. Očim me je pretepal ,če je le imel čas. Pa nos mi je zlomil,tudi z nogami se je poslužil za udarce. Niti mama ni šparala z udarci ,kuhovnico je zlomila na meni ,ker nisem znala poštevanke,pa objela me je redkogdaj,se ne spomnim. Gledala sem pretepe med mamo in očimom skoraj vsak dan,da o prepirih in grdih besedah ne govorim. Ko mi je bilo najtežje sem odšla na pokopališče in prosila teto ,da že enkrat izkopljejo mojega očka,ker ga pogrešam ,bila sem majhna,toda nisem nikoli obupala. V šoli sem imela prijateljice in uživala sem v družbi ,kjer smo se imeli radi,tudi ocene sem imela dobre ,čeprav se doma nisem nikoli mogla učiti. Samostojno sem prevzela odgovornost za svoje življenje,nisem bila zagrenjena,temveč sem svoje skrbi reševala na pozitiven način z smehom in z ljubeznijo. Tisto ,kar sem potrebovala sem si ustvarila ,nekako spontano sem sprejemala življenje,saj sem v sebi vedela ,kaj potrebujem. Osamostalila sem se zgodaj pri 15 letih sem odšla od doma živet k starejši sestri potem pa sem kmalu najela svojo sobico v mestu in se pri 18 letih poročila. Ničesar ne obžalujem ,niti obsojam. Kajti naučila sem se spoštovanja,da to kar imam sedaj je vrednost ,ki se ne da primerjat z ničemer na tem svetu. O pa sem tudi jaz včasih odšla na vaško veselico,pa popila kakšen pir,ampak sem pač spoznala ,da to ni zame ,da se ne počutim dobro,da mi je ljupši mir v zavetju moje družine. Torej si izberemo vsak svoj način, oziroma pot ,ki nam je najbolj po meri. Morda sem ravno iz tega razloga bila nesposobna razumeti svojega otroka,ki je bil nasprotno od mene same pažen in mažen ,kateremu sva se z možem maksimalno posvečala ,ga vzpodbujala in svetovala, ta otrok očitno tega ni želel ali pa je v njegovem karakterju želja po destruktivnem obnašanju večja,kot želja po skladnosti in ljubezni ,bog si ga vedi. Hvala ti in lepo se imej.

Točno tako, ljubil je in ljubi svoje sovražnike,mi pa ne znamo ljubiti svojih prijateljev in ne njega.

Koliko smo sposobni dati, toliko smo sposobni sprejeti,večinoma pa smo strahopetci,kajti v dobrem je lahko ljubiti ,ko pa nastanejo težave pa rep med noge. No ja ne vsi,velika večina , torej tisto : V DOBREM IN SLABEM ,DANES NI VEČ V MODI :xx!: Torej moje mišljenje je ,da se ne ljubimo dovolj,da je daleč preveč zamer in daleč,daleč premalo obzirnosti drug do drugega,preveč, preveč sebičnosti in manjka nam iskrenosti! x!x Prišli smo celo tako daleč,da si ne upamo objeti neznanca,ker bi lahko to nekdo izkoristil,in te obsodil ,(tožil) za zlostavljanje,sem prebrala ,kako je sodelavec svoji sodelavki čestital za božič,jo poljubil na lice ,no tri dni pred praznikom ,ter revež pristal na sodišču,plačal velik znesek varščine ,in sedaj ga čaka postopek sojenja zaradi iskrenega voščila. Groza x!x Damica je mislila ,da jo hoče posiljevat. Bilo bi smešno ,če ne bi bilo resnično.

IN TEBE TUDI,DRAGI UNIS,PA VSE NAS TAKŠNE IN DRUGAČNE x!x

Točno ,bil bi zgrožen in je zgrožen ,tudi na tale komentar,kajti njegovi časi niso in ne bodo minili . Zjokal bi se nad neumnostmi ,ki jih počnemo ,zjokal bi se nad vsesplošno skorumpiranostjo in človeško prismojeno grdo navado ,da nam je na prvem mestu sebičnost in gonja za vedno večjim imetkom . Pa še zahvaliti se ne znamo za največji dar ,ki se imenuje življenje. Vsepovprek ,iščemo krivce za svojo nečimrnost in ne vidimo ,da nas božja ljubezen spremlja. KAKO LAHKO REČEŠ ,DA SO NJEGOVI ČASI MINILI.? Joj joj otroček mal razmisli pol povej.

JAZ TUDI ENAKO ,KOT BI MI MISLI BRAL x!x

Živijo vsem! Vidim ,da ste si vsak na svoj način dali duška in povedali vsak svoja mnenja, nekdo je izrazil svojo jezo in ogorčenje ,kar je pravilno ,saj vem ,da ima vsak svoje boleče izkušnje,kakor tudi lepe in nepozabne dogodke iz otroštva. Sem pa opazila ,kako težko je nekaterimpriznati si ,da problem obstaja in vsak na svoj način kot le najbolj zmore rešuje problem, ko ta nastane. Nekdo je napisal ,pa ni pomembno ,kdo ,da sem sitna. Morda sem ,toda sebe tako ne smatram,ker mi je to tuje, Zares škoda ,ne poznate me in morda je bolje tako. Ne poznate mojih otrok , vem le to ,da je poklic starševstva najtežji in najodgovornejši od vseh. Lahko si mislimo ,kako delamo in smo delali najboljše ,pa nismo imeli prav. Tudi ta svoj neprav sem razumela in si tudi priznala ,da je narobe,ker se že od rojstva svojih otrok zavedam ,da oni niso moja last ,da so sami svoje osebnosti,da je moja dolžnost pokazati jim pravo pot,pa ne zaradi sosedov ,ali pa zaradi tega ,kaj bodo drugi rekli, temveč zaradi sebe, zaradi občutka narediti svoje otroke srečne. Ni starša ,kateri bi svojemu otroku želel slabo ali mu prizadejal namenoma bolečino. Ne vem od kod izvira ta ponavljajoči se vzorec, za vse so krivi starši in to se ponavlja ,ravno tako bodo ti isti otroci enkrat sami starši in bodo obsojani zaradi postopkov tega istega otroka ,katerega neizmerno ljubiš in mu želiš vse najboljše . Živimo v času ,ko se ljudje raje umikajo ,si zatiskajo oči pred problemi in se zapirajo ,namesto ,da bi se spregovorilo o boleči tematiki . Zavedam se da je ogromno pozitivnih ljudi ,ki so pripravljeni prisluhniti ,res brez ,da bi obsojali. Saj sta vendar vedno dve plati ,moj otrok drugače dojema ,kakor jaz in ga skušam razumeti ,ravno zato smo skupaj uspeli prebroditi pekel in smo zmagali . Otroci so radovedni in poizkušajo ,zgodbe so različne ,kakor tudi razlogi vsakega posameznika. Zanimivo ,da je ta ista najina hči od naju lahko slišala ogromno pozitivnih stvari ,kajti vedno smo vsi razumevajoči in spoštljivi drug do drugega pravzaprav vedno bolj uživala v družbi sovrstnikov ,katerim so na prvem mestu prklinjanja in laži ,ter kraje po trgovinah,ter si s tem dokazujejo ,kakšni so frajerji. To isto dekletce si je izbralo to njeno pot ,ne ozirajoč se na to ali bo kdo prizadet zaradi tega. Dolžnost staršev je ta ,da naučimo otroke ,da jih usmerjamo ,oni pa izberejo svojo pot ,vsak od nas si jo je izbral,ali je pravilna ali ne se pa itak mora vsak sam naučiti in se s tem tudi soočiti. Verjemite ni bolj boleče stvari na svetu ,ko takrat ,ko vidiš ,da imaš nesrečnega otroka in klub prizadevanjem ,da bi spoznal zakaj je tvoj otrok nesrečen,ker ti ne vidiš razloga zakaj ne bi bil srečen ,se ti začne podirati vse tisto v kar si bil sveto prepričan ,da veš ,da zmoreš ,se ti vse to pokaže ,da temu ni tako , potem iščeš odgovore sprašuješ samega sebe ,kaj lahko še storiš ,sprajuješ otroka ,kaj si pravzaprav on želi . Odgovora pa ne dobiš. Lahko si še tako učljiv ,še tako pameten in pripravljen razumeti ,pa ti stvari zdrsnejo. V tem mojem razmišljanju ne želim obsojati niti sebe ,niti družbe ,niti bog ne daj teh naših ubogih dušic. Če me kaj boli me boli to ,da se o tem daleč premalo govori . Ljudje se sramujejo ,omejuje svoje gibanje po tistem ,ko se pojavi podoben problem,šepetajo o tistem in onem,gredo v cerkev se molijo ampak priznati si nikakor nočejo. Nisem človek ,ki bi hodil v cerkev,morda enkrat na leto, v boga verjamem ,hodim po poti dobrega, učim se od dobrih ljudi , vem ,da vse kar vem ,pa še nič ne vem ,toda čutim potrbo ,da takrat ,ko opazim ,da je vredno spregovoriti tudi spregovorim, pa čeprav se bo vedno našel nekdo ,ki si bo vseskupaj razlagal drugače in prav je tako . Vsem mladim ,ki so si izbrali hoditi po poti duhovnosti čestitam in jih vzpodbujam, četudi jih nekateri čudno gledajo se splača živeti in biti dober ,zaupati in verjeti . Vsak od nas ima svojo nalogo in svojo pot ,ki jo mora prehoditi ,kakor najbolje zmore in zna. Zatorej so vedno dobrodošla mnenja ,kajti skupaj vsi več zmoremo in več vemo. Zakaj bi torej tavali in se skrivali za svojimi maskami ,če lahko delimo. TUDI JAZ OD SVOJIH OTROK NE PRIČAKUJEM ,DA SO UČENJAKI USPEŠNEŽI IN NE VEM KAKŠNI POSLOVNEŽI. ŽELIM SAMO ,DA BI VSI NAŠI OTROCI BILI SREČNI ,SAJ JE ZA SREČO POTREBNO TAKO MALO, IN TO MALO LJUDJE ZLAHKA SPREGLEDAMO. TAKŠNI SMO IN V TEM JE NAŠA OČARLJIVOST. VSEM SKUPAJ ŽELIM LEP VEČER

Si ga spet mim vsekal,ne gre niti za moč niti za nemoč,temveč gre za preprosto vedenje.Ne pa ne gre tud za kreganje ne. Pa za odkupovanja odpustov tud ne. Veš vsak ko se pogleda v ogledalo ,vidi v njem svoj odraz,in tistemu tam ne gre ne lagat, ne tikve prodajat, odpušča lahko vsak sam sebi če je tega zmožen. Pa včasih je treba malo popestrit določene poste,saj nam vedno ni potrebno pisati samo resnih stvari. Ne verjameš,pač ne verjameš,komu mar zato .Včasih pač čutim potrebo ,da demantiram nasprotno misleče. To še ne pomeni ,da moraš poslušati ali se strinjati,maš veselje ,pač maš veselje ,hvala bogu, uživaj še naprej Od kdaj smo pa ljudje ločeni od vernikov in nevernikov,kaj so tud druge sorte ljudi. Ko pa vemo ,da smo pred bogom enaki,smo živa bitja. Pa sem mislila, da je že dovolj razlik in rasnih diskriminacij. No čao,da nebom spet mim vsekala,bom raje tih(punca nehaj,pa jezik za zobe)

Nič nenavadnega,mnogi so mislili da je moj mož Roti,pa se ni nihče hudoval,tako ,da to ni prvič,sicer je pa vseeno ,saj je namen opravičila izraz kulture in lepega obnašanja ,smatram to lepom potezom in občudovanja vrednim dejanjem. tudi sama bi tak stavek oblikovala nekako takole(Roti-i, Rotiji),kaj je prav , moram v slovar pogledat. Joj imamo veselo, ,črka gor ali dol ni panike. Lepo se imej

OK x!x SPREJEMAM,SICER MI JE DANES TAK DAN DA MI JE VSE PRAV PA ŠE KREGAT SE Z MANO NOČE NOBEDEN. A...: UŽIVAJ

A RES NISEM VEDLA x!x Ko smo pa tako nevedni ,bog pomagaj ,pa si ne morem in morem pomagat,priznam,da sem grešila in sarkastično ti krivico storila. Se bom že še naučila ,čeprav bi ti najraje ušesa navila . Pa ne bom ,saj imaš tako in tako v glavi že dovol svojih skrbi. Ker sem pa razumevajoča ti prepustim vodstvo.Kar imej svoj prav ,čeprav imam avtorsko pravico na začetek svojega posta ,ki si ga kopiral pa naj ti bo ,boš drugič bolj orginalen,ko se hočeš kregat pa sI zmisli svoje besede. NIKARTE NE UPORABLJAJ MOJIH. TAK!!!!! PA PRIDEN BOD BOŠ MI PA DRUGIČ NAPISAL EN VIC---- SE ŽE SMEJIM HAHAHAHAHAHAHAHAHAHAH

MAŠ PRAV x!x Saj res ga včasih mim vsekam ,pa bo boljš,samo ne morem si kaj, k res bluzimo ,pa ni polna luna. Bo bogec res rompom pom naredu. Tu sem se pa res v afektu izrazla mim vsega. Ko smo pa taki ,nas hitr zanese. Saj vem ,da je včasih boljš biti tiho,pa mi vseen vražiček ne da pol pa bluzim SORRY Se bom kar skrila do zvečer ,pa jutr ven pokukala ko bo sonček

AJA x!x PA ŠE TO x!x MICK,DAJ RAJE NAPIŠI KAKŠEN VIC ,SE BOMO VSAJ NASMEJALI,NAREDI PLIS,PLIS ENO DOBRO DELO

Najprej se mi ni zdelo vredno truda tega komentirat,pa si ne morem kaj ,da ne bi rekla vsaj ene ,kaj če bi najprej pri sebi razčlenil,pa kaj misliš ,da samo ti vidiš vso bedo tega sveta ,da samo ti vidiš revšino in vse možne nesreče- Motiš se ,vsi to vemo ,vidimo in se zavedamo ,pa še zmeraj častimo boga verujemo ,se ne sprašujemo in ne bluzimo ,smo takšni in drugačni ,če pa ti ne razumeš pomen boga in vanj ne veruješ ,je to samo tvoja izbira, tvoj način ,ljudje so vedno umirali in še bodo. Ljudje so nekateri zlobni in uživajo ,ko jim uspe nekoga prizadeti. So pa tudi takšni ,ki so dobri ,resnično dobri in se trudijo pomagati drugim ,da bi dojeli ,kar je za njih same dobro,so nesebični in polni razumevanja ,nekateri so celo takšni ,da niti osojajo ne tistih ,ki so jim nanesli mnogo hudega. Jezus naprimer je za svoje rablje prosil boga .Bog oprosti jim ,saj ne vedo ,kaj delajo. Sicer pa kdo sem jaz ,da bi sodila? UF ,JE DOBR SEM TO POVEDALA ,KAR LAŽJE MI JE!

HA HA ,da naporen ,blago rečeno.Toda verjetno mora biti tako,ker smo se iz te lekcije ogromno naučili,čeprav včasih sebi zastavljam vprašanja,ali sem morda lahko na nek način v danem trenutku le bila spsobna vse to preprečiti.Potem odženem te misli,ker vem ,da verjetno ničesar ne morem spreminjati. Nekega dne bo naša punčka imela svojo punčko in takrat bo sama razumela ,koliko ljubezni bo treba,koliko skrbi in neprespanih noči bo preživela........ Še to ni edinka,ima mlajšega brata,ki je popolno nasprotje.Fant jih ima 16. Je odgovoren ,v svoji družbi pije sok ,čeprav ga oči včasih heca ,ko smo kje na kakšnem izletu ali na morju,da lahko popije pivo,boljše pravi vpričo mene kot na skrivaj,pa tega vseeno noče. Jaz ne pravi ,nisem luzer. Tudi kadi ne in se požvižga na komentarje sovrstnikov. Velik fant je ,vzgoja je bila enaka nasveti enaki,razlika pa taka. Karakter ni kaj. Ne vemo kajpa še bo . V vsakem primeru pripravljena sva ,oborožena z izkušnjami ,z znanjem, z radovednostjo, predvsem sva pa pripravljena prisluhniti potreba ,katere se močno ,močno razlikujejo od naših potreb takrat in od potreb današnjih mladcev. Zelo rada se pogovarjam z mladimi in ugotavljam ,kako različna stališča imajo,varirajo od skrajnosti do skrajnost,verjetno bom potrebovala še ogromno časa ,da bom uspela razumet,kakšni so sploh vzroki,da nekateri izberejo pot,..(iskanje zadovoljstva v drogah) pogube. V dobri meri ,ko takole berem tvoj post imaš prav, v dobri meri imava svoj prav tudi midva, le uskladiti je potrebno za vsakega njegov prav. Ne vem ali imaš svoje otroke,veš lepo je spremljati,kako raste se razvija,ni ti težko vstajati ponoči ,ga hraniti ,z njim prestajati prve padce se učiti prve črke mu deliti prve prave nasvete,preboleti prvo ljubezen , itd....še in še je teh dogodkov vse to počneš z ljubeznijo in upaš ,da se bo najlepše izšlo,pa se ne izide vedno ravno prav. In je prav tako,torej potrebujemo novo znanje nove izkušnje,samo v tem moramo biti sposobnipredvsem znati preživeti.Niso pa vsi tako močni.

Pozdravljena! Zelo zanimiva tale tvoja izkušnja.Vesela sem ,da si opisala svoje videnje današnje situacije,ter hvaležno sprejemam,način razmišljanja,kajti verjemi,če je danes težko mladim ,potem je tak isto težko nam starejšim.Zavedamo se namreč,da danes veliko večje nevarnosti prežijo na naše otroke,kot kdaj koli prej.Nam je bilo lažje ,ni bilo bombardiranja z informacijami,ne računalnikov ne droge .Ko sem jaz imela 18 let si nisem mogla predstavljati,da me mama vidi pod vplivom alkohola,kaj šele z cigareto v rokah. Učitelji so bili zanimivi,ter smo jih izredno spoštovali.Motivacija teh učiteljev je bila popolnoma drugačna,kajti mi smo vedeli ,da jim je mar za nas. Že sama njihova skrb in odnos do nas so nam bili razlog,da smo se vsi kot eden trudili odnesti čimveč znanja iz šole,katera nam je bila v oporo. Tudi med sabo smo si znali pomagati,drug drugega smo vzpodbujali,ni bilo razloga ,da bi špricali,vem samo enkrat smo vsi spičili zadnjo uro,ker je bilo par slabših učencev nepripravljenih za kontrolko,pa smo skupaj odločili, na ta način prestaviti test,pa smo vseeno vsi dobili ukor. Zaradi nas je takrat bil sklican izredni sestanek,kako se to več ne bi ponovilo. Krasni časi ni kaj,ker se pa tja več nemoremo vrniti in lahko obujamo spomine, je normalno ,da jaz ali kdor drug od staršev isto želi svojim otrokom lepe spomine na mladost.Mi jih imamo. Ali so tvoji spomini tak isto lepi,ali se morda česa spominjaš z gorčino in bi želela spremeniti potek ali lastno odločitev? Pa še nekaj me zanima.Namreč pogled mladih na njihovo samostojnost, ko pa vemo ,da je človek samostojen z trenutkom ,ko je sposoben skrbeti zase v vseh pogledih. Nekakšna pravila naj bi se spoštovala.Ne želim zveneti grobo ali suhoparno,glej ogromno je staršev( to ni moj primer) ,ko sin ,ki je končal fakulteto, pri 28.letih živi pri starših od katerih pobere zadnji novčič,gre v gostilno tam pije celo popoldne in zvečer pride domov in se dere na mamo,ki baje da nič ne ve. Tako tudi najstnik ,uveljavlja svoj prav,starši so dolžni delati ,skrbeti zanj,mu izpolnjevati zahteve,po drugi strani pa nimajo pravice vedeti kaj ta isti otrok počne in ti isti umirajo od skrbi,in prosijo boga ,da se njihov otrok ne znajde v kakšnem jarku mrtev ali pa poškodovan. Vse to so naši strahovi skrbi in teža tega bremena tudi na nas vpliva,torej če je madim težko ,predstavljaj si kako težko je nam sprejeti vse to,kar je za nas tako zelo novo,želimo si le skladnega odnosa in razumevanje. Očitno se je prepad med generacijami poglobil in želim si da bi se ti odnosi zbližali,ter da bi postali bolj razumevajoči. Mislim pa da mladi izgubljajo spoštovanje v prvi vrsti do sebe( nekateri ,ne posplošujem) KER VEM ,DA MLAD ČLOVEK ČE IMA SEBE DOVOLJ RAD NIKOLI NE BO POSEGEL PO NOBENI SUBSTANCI,RAVNO IZ TEGA RAZLOGA ,KER ZNANJA MLADIH O ŠKODLJIVOSTI TEH ISTIH SO DOVOLJ DOBRA.MI NISMO VEDELI KAJ SPLOH DROGA JE PA NISMO POSEGALI PO NJEJ. ŽELIM ,DA BI SE IMELI BOLJ RADI ,DA BI SE BOLJ CENILI IN ZAVEDALI ,KOLIKO NAM POMENI ZDRAVJE NAŠIH OTROK.

ZATO SI GA PREPROSTO USTVARI IN GA UŽIVAJ

Še danes se ogromno vsi skupaj pogovarjamo o tem poglavju in moram povedati,da sem presenečena nad pojasnili svoje deklice. Ona pravi,da sicer pravega razloga sama sebi ne zna pojasniti,da pa to počnejo drugi,da si midva ne znava predstavljati,kaj vse drugi otroci počnejo,tako ,da nekakor tudi jaz ne vidim smisla v posnemanju tehnedolžnih bitij. Torej samo posnemajo,kar vidijo. Hčerka danes nekako v obžalovanju tega ,kar je eksperimentirala ni več tako samozavestna,kajti opažam,da je pri 13 letih bila veliko bolj zrela kakor danes,ter se še vedno išče, seveda sva midva vedno tukaj,kadar občutiva ,da bi jo moglo zanesti nazaj. Veliko boljje nervozna in venomer ponavlja,kako sva midva lahko srečna,da je drugod veliko slabše. Res sva se spraševala,od česa od koga je želela pobegniti. Na žalost do tega odgovora še nisva prišla,ker kdo danes želi pobegniti od sigurnega zavetja svojega doma,od nečesa ,kar ti omogoča polnost in zaupanje??? Hčerka na to odgovarja: saj ne vem kateri vrag mi je bil. Poglej še danes ta isti otrok prihaja k nama v spalnico, se zavleče med naju pove da naju ima rada,velikokrat nama skuha kavo in jo prinese v spalnico. Te drobne pozornosti je vajena že od naju ,ker midva nikoli ne pozabiva tudi njej izkazovati pozornosti,saj smatrava ,da je to nekaj zelo pomembnega v družini. Velikokrat je povedala ,da če se ona sama ne bi prilagidila tej družbi ne bi bila sprejeta,to pa je zanjo nepojmljivo, saj je vedno bila lider že od vrtca naprej. Spomnim se,da je že pri 5.letih čitala pravljice drugim otrokom,ter vse pokomandirala,vsi so jo poslušali ,jo imeli radi in po moje ona sama ko je rasla ni več znala zadržati te svoje autoritete ,ter je naredila vse ,da se lahko prilagodi,tukaj pa ni zmogla več razsojati ,kje je meja tega prilagajanja. In čeprav je doma imela vso podporo je njej sami bilo najvažnejše ,kako bodo do nje reagirali vrstniki. Njen razred na šoli pa že tako slovi po najproblematičnih otrocih. Izračunala sva z možem,po pripovedovanju,kdo se v njenem razredu drogira 50% razreda je vsak dan ali pa vsaj vsak teden pod dozo.Razredničarka nima nobene autoritete, na sestankih v šoli naju boli glava ,ko poslušava ,kaj vse počnejo. Hčerka je na mobitel posnela eno učno uro,kjer se vsi vsepovprek prerekajo,dekleta se šminkajo,telefonirajo,jedo sendviče,se vozijo z stolčki na kolesa po razredu in iz razreda ,pa zopet nazaj. Galama je takšna,da tudi med odmorom sigurno ni tako. Brez obira na takšno stabje v razredu ima naša punca dobre ocene in ni ponavljala razreda. Edino kar še vedno ne ve je to ,kam naprej. Ko bo končala 4. letnik ,to pa bo letos ,misli pauzirati in se šele potem odločiti kam naprej. Midva njeno voljo seveda spoštujeva. Ko danes opazujem to krasno deklico , preprostovem ,da bo uspela,čeprav sama zase trdi,da je grda in smotana ,ji vedno znova ponavljam ,da se moti. Ima vse ,zelo je lepa, inteligentna, lepo zna peti ,skratka kar nekaj talentov skriva v sebi.Stojiva ji ob strani z čvrsto vero in zaupanjem,moti jo le to ,da jo kontrolirava,kar pa je nujno potrebno. Tudi to vprašanje sva ji zastavila ,kje sva midva delala napako? Pa pravi ,da nama nima kaj očitati,da je pač samo zabluzila,le ena stvar jo je motila,ato je zopet,to vzporejanje z drugimi, da baje drugi starši niso tako strogi,čeprav ta najina strogost se je odražala le v spoštovanju pravil ,a to so : vedno morava vedeti,kje si ,če greš ven te odpeljeva,ter te ob določeni uri prideva iskat in če nisi tam ,kjer naj bi bila ,potem naslednji teden ni izhoda. Po njenem so njene prijateljice že takrat imele neomejene izhode,baje tudi po cele noči,kar je za naju seveda bilo nesprejemljivo. Posebej je dajala prednost sošolki,od katere mamica je učiteljica,ter da je ta mamica svoji hčerki dovolila prav vse. Navezala sva stik z to mamo in nažalost ugotovila ,da je to vse res. Ta ista mama sebi in drugim še danes ne prizna ,da ima problem in njen se otrok še naprej veselo zadeva, potem spi po cele dneve in ko na koncu šolskega leta pride na tri popravne,to mamica uredi preko veze. Bogu hvala ,da se naša hčer z njo več ne druži ,saj se je prej popolnoma poistovetila z njo. Posnemala je njen način oblačenja pa tudi vse ostalo. Kadar sva ji svetovala ,da naj bo sama svoja ,je takoj odrezavo siknila ,da pa ona ima boljše.Velikokrat nama je tudi povedala ,da so drugi otroci veliko bolj nesramni do svojih staršev,ter,da pač je trend kjer starši ne smejo posegati ali pa svetovati kar koli. Kajti v momentu ,ko se kakšen najstnik pohvali ,da so starši kul,je to že predmet zasmehovanja,kakor pusti starce,ker so munjeni. Tudi sama ,ko sem bila najstnica sem mislila ,da starši nič ne vedo,toda spoznala sem ,da temu ni tako,ker so vedno imeli prav in to sem ji velikokrat povedala. Pogovarjale sva se tudi o moji mladosti,kjer sem ji pojasnila ,da ne želim ,njej da naredi napake,ki jih bo obžalovala,da jo imam rada ,ter ,da se bo tako kot jaz spomnila čez leta,teh istih besed ,katerih se spominjam sedaj jaz sama. In še in še.... Tako sem prišla nekako do zaključka,da je pač ta trend posnemanja zelo izražen,je pa seveda zelo odvisno koliko je ta otrok vodljiv in kakšno ima samozavest,ter kako daleč je sposoben iti ,da bo sprejet v družbo. Lep pozdrav in vso srečo ti želim!

ZA BOLJŠI SVET,ZA JUTRIŠNJI DAN, DELITI SI ŽELIM Z LJUDMI IZKUŠNJE SLADKO GRENKE, TEŽAVE ,RESNIČNE ZADEVE, MODRE STVARI VSAKIH SEDEM DNI KAKOR TI STIHI ZVENIJO NAJ VSEM KAKOR NAJLEPŠI SEN. IN BRIGA ME MISLI SI NAJ VSAK ,KAR ŽELI ZA BOLJŠE NAM DNI, ZA BOLJŠE NOČI SPLOH CENE NI x!x

sSpoštovani butl Vidim ,da te je zainteresiral moj komentar na katerega z veseljem odgovarjam. Vidiš določene stvari sem res izpustila,kajti problematika je zelo obširna pa ni možno vsega takoj pojasniti. Glej naša deklico sva vedno skrbno spremljala in ravno zato sva takoj opazila spremembo pri njenem obnašanju in takoj sva vedela ,da je nekaj narobe. Pomeni v začetnem njenem eksperimentiranju sva odreagirala. Važno je tudi pojasniti naslednje. V naši družini vlada harmonija,ni kreganja in vedno imamo čas za pogovor,z možem znava prisluhniti in odreagirati . Hčer je vedno bila dovolj ljubljena ,posvečalo se ji je dovolj pozornosti,saj je vedno bila zelo dobra učenka,izredna športnica,vključena v razne dejavnosti izven šole pri čemer sva oba z možem pazila ,da počne samo tisto ,kar je veseli. Nihče je nikoli ni silil ,da mora početi nekaj kar ne mara. Vedno in povsod sva ji stala ob strani, jo vzpodbujala ,pa tudi grajala,ter jo učila smisla odgovornosti ,pač vse ,kar kot starša veva,da bi se otrok nekako moral naučiti,da mu bo življenje lepše. Takšne čudovite deklice ,bi si želel vsak starš. Ne samo ,da je ljubljena,temveč ima vse možnosti za lepo bodočnost,ker sva ji midva tudi to omogočila. Prepotovala je z nama precej po svetu,nudena ji je materijalna sigurnost,kakor vse ostalo.Vem ,da ni vse denarju,zato sva se potrudila,da se lahko nauči ,kako lahko tudi sama z delom zasluži denar,da bo znala ceniti svoje delo.Nikoli ji nisva dajala denarja ,ki ga ne potrebuje,da se ne bi zgodilo,da ima preveč ,ker veva ,koliko potrebuje v šoli. Najina pozornost in ljubezen ,ter skrb je bila vedno vsaj mislim ,na neki normali. Za pridnost pohvaljena ,za napako grajana ,k sreči njenih napak skorajda ni bilo ,tako,da je redko bila deležna besed neodobravanja. Lahko sva ji zaupala in tega se je tudi zavedala. Bilo je smeha v naši družini dovolj ,od naju je lahko slišala samo lepe besede,kajti z možem se krasno razumem in jasno je ,da sva to razumevanje in ljubezen prenesla tudi na otroka.Mislim,da v takšni družini,kjer nikoli nihče ni preklinjal ali bog ne daj žalil svoje domače,ali zaničeval in žalil svojce težko ,da bi od tukaj ven lahko rasel problem. Poglej motiš se ker si zaključil ,da sem s tem svojim komentarjem poskušala preložiti odgovornost na ustanove. Še zdaleč ne , ravno iz tega razloga sem vse to tudi napisala. Takrat,ko sva edino midva videla problem so naju ravno te ustanove zaustavile v reševanju tega istega.Spopadla sva se z inštitucijami,kjer sva kot starša izgubljala bitko. Pa se nisva predala.Najpomembnejši je bil najin otrok,kateri je z pomočjo sociale in slabe družbe manipuliral z vsemi nami. Velika sreča je poudarjam,da sva vse skupaj le uspela razrešiti že na začetku.O.K. Poizkusila je ,sedaj je treba preprečiti,da nadaljuje z poizkušanjem. V prelomnem trenutku,ko bi lahko bilo vse boljenostavno in bi problem bil že rešen je socialna delavka vpričo naše deklice naju ,kot starša popolnoma degradirala,zakaj? njena izjava ,da sva prestroga,da pač dekletce mora vse probati,da so otroci radovedni,da lahko ponočuje,ker ostali to počnejo. In sesula se je autoriteta.Kasneje je ta zlati otrok ugotovil ,da midva pač nimava pravice odločati,kdaj bo prihala domov in kakšna bo njena družba. Skoraj sva zblaznela od skrbi,kajti od takrat dalje je najina deklica bila odsotna od doma(pri16 letih) tudi po cel teden. Iskala sva jo našla sva jo pa je zopet odšla.Verjemi to nikomur ne privoščim. Kako smo stvari rešili ? E to je še daljša zgodba.Ko so stvari prišle tako daleč je moj mož na šoli vodil monolog.Na vprašanje odgovornih--Kaj pa sedaj? ODGOVOR--- SEDAJ SE PA NE DA NIČ VEČ NAPRAVITI. Po dveh letih in pol vztrajnosti in nočnih mor,sva uspela najinega otroka z polno ljubezni skrbi in odrekanj vrniti na pravo pot. Uspelo je nama vse tisto ,kar so institucije uspele pokvariti. Nihče ni vseved niti vsemogočen to mi je jasno,toda gko zna resnično prisluhniti. Če smo odkriti je pa res najlažje vso odgovornost prevaliti na druge, V najinem primeru ni tako ,ker če se ne bi zavedala ,da sva starša ,bi že zdavnaj odnehala. Z tem sem želela samo opozoriti na problematiko ,katera je prisotna,saj povso kjer se pojavi droga in alkohol popolnoma vsak prvo obsodi starša. Toda vem ,in verjamem ,da so še starši ki niso glavni razlog za to dajim otrok pade v leglo narkotikov. Vse ,kar smo doživeli vse cirkuse in nadloge je preprosto nemogoče opisati,zato te prosim ,da vprašaš še kaj ,ker bom z veseljem odgovorila.Morda je pa še kdo z podobnimi izkušnjami,saj se premalo o tem govori,kakor,da je to tabu tema LEP POZDRAV IN VSE DOBRO ŽELIM