Zarja1

Nazadnje sem enega fanta malo manj ko ugrabila, potem mi je šel pa že precej na živce čez kratek čas, ko sem opažala vedno bolj kako sva različna. Tega me je malo strah pri meni.

Pa valjda niso tam tudi? Jaz grem v torek na Storžič. I dont like it!!!!

Sendvič. Ljubezen na prvi pogled ali na prvi pogovor?

To pa bogu hvala ne drži povsem. Jaz sem vsak dan skor kje v hosti, v hribih itd...imam strah pred napadom medveda, ampak se za enkrat še ni uresničilo. No ja nikoli ne veš.

Kontra.

Ne to samo pomeni, da je pozabil, da je večen in da se mora naučiti potrpežljivosti, brez bližnjic.

Ne Alan, danes pa moraš biti negativen. Saj veš, da je izravnava.

Ne danes ne, je še modri žarek.

Se pravi se strinjaš, da izjava ni smešna, pred tem pa si napisal celo expertizo na ženske in naše pomankanje humorja. Sam si si odgovoril.

Jaz sem tudi mogla bit kar pridna, pa da se nisem preveč odzivala. Sedaj pa na izi.

Danes je suuuper dan. Jupiii! Izkoristimo ga sebi v prid. Ti Ksantipa pa nehi jamrat. Poglej s svetle strani, sigurno obstaja.

Če te ljudje ignorirajo, je to super priložnost, da se končno naučiš poskrbeti sam zase.

Moje mnenje je, tvoja odločitev je pravilna. Nikar ne žrtvuj sebe. Govorim ti iz lastnih izkušenj. To da imaš krivdo, je prav to kar on hoče, na to karto igra, podzavestno-zavestno. In to krivdo imaš čisto zaradi drugega verjetno daljnega dogodka. Ne dovoli, da te zavede. Odreži, pojdi naprej. Razišči kakšno mnenje imaš o sebi in zakaj, ter to odstrani.

Tudi psi zo zakon, se strinjam.

Kake hude fotke. Mački črni, sivi mijauuuu! Zakon. Ta je pa moja fotka dneva.

Duhovi, kakšni duhovi neki. Filmi, mediji so stvari tako napihnili, da je joj. Prikazovali so jih kot nekaj groznega, nekaj česar se moramo bati,....itd. In to me prav jezi. Folk se sploh ne zaveda, kaj počne. Vse te izkušnje, ki so, so ponavadi samo naši bližnji, svojci,...ki so umrli in hočejo kontaktirat z nami, nam pokazati, da ni konec po smrti, da so še tu. Nič drugega. Mi pa se naloudani z raznimi bedarijimi, tresemo kot hudič pred križem.

Predraga moja, nekaj ti moram povedati. Samomor je ena od oblik bega, občutka nemoči in nikakor ni herojsko dejanje. Nikakor tudi ni tvoje niti kogarkoli drugega poslanstvo v življenju samomor. Pa če hočeš ali nočeš, to življenje ti je podano da ga živiš, do konca kolikor ti je namenjeno. Vse ostalo pomeni, da nisi opravila tega, za kar si na zemljo prišla. In če se ti to življenje zdi pretežko, naredi vse za to, da bo lažje. Zate. Razumeš? Ne mislim te nič pomiljevati ali ti dajati usmiljenja, ker ga očitno ne rabiš. Ti si bojevnik. Vendar povem ti to, da umremo čisto vsi, ne samo ti, ki kaniš narediti samomor. In da potem ko narediš samomor, ne rešiš čisto nič. Znova se boš kot duša želela ponovno reinkarnirati z enakimi občutki, ki jih imaš sedaj in jih preseči. In bog ve kolikokrat, si že enako storil-a in si spet tu na istem. Premisli o tvoji prekrasni ideji in vrednoti. S tem sama sebi "pljuvaš" v obraz.

Jao, kok bolana izjava. Pa iz katerekoli strani jo gledam, pa hočem nekako opravičit, da je humor, je še vedno bolana. Humor naj bi bil za smeh, baje, tvoja izjava pa tudi malo ni smešna. :xx!: Nobeni živali ne privoščim, da jo ti napičeš, ker bo potem tvoje frustracije na spolnosti čistila še deset let.

Jaz zaupam sebi najprej in tiste flancarije, da moraš zaupati drugim ljudem so zame nesprejemljive, na podlagi izkušenj. Nikomur ne zaupam na slepo, če je komu za zaupati, se pokaže čez čas. So ljudje, pri katerih takoj začutim, da so zaupanja vredni, vendar jih je resnično malo. Verjamem pa sebi in svojim občutkom, in kakor se mi zdi to "strašljivo", ker sem imela včasih neko naivno sliko, da so ljudje vsi the best, razen mene , je že tako pravilno. Zaupam sebi, mojemu mišljenju, zaupam da je zame že vnaprej poskrbljeno in zaupam, da po vsakem dežju zasije sonce. In da je ni stvari na sveti, ki se je ne da rešiti in da je ni stvari na svetu, ki bi me v resnici lahko uničila. Zakaj? Ker imam sebe.