unis

Dušan, k se napije pa rata nasilen, kriči,da je bog i da smo vsi pičke. Živiš zato, ker ješ in dihaš in piješ in maš možnost to tud vse iz sebe spravit. Med drugim imaš med nogami špranjo ali klobaso, ki ima tudi svojo funkcijo in iz biološke perspektive, jo moraš uporabit, drugače tvoji geni ne gredo naprej. iN MED drugim imaš med ušesi eno tako spužvo, ki je sposobna rečt. Zakaj? Zakaj bi jedu?Zakaj bi se razmnoževal?To je preprosto, to je dolgočasno, tega ne mislm delat cel lajf.Jzt bi delu kej druzga. Pa pol iz tega čez par tisoč let ratajo rakete in petarde in brivni strojčki. In kaj pol?Pol maš na glavi stekleno bučo, sereš v hlače in dihaš skoz bombulo in se daješ dol v breztežnostnem stanju. Se prav, vse isto, sam na drugem kraju. Kaj pol?Še zmerm maš med ušesi tisto spužvo, k se je sprehajala po luni in se je pomoje, k se je spuščala z lestve od lunarnega modula in nekje bolj proč probala zabit zastavo, spet vprašala...zakaj? Za človeštvo?Za lačne ljudi v Afriki? Pa kaj pol. Pa pol gremo v neke druge kraje se sprehajat.Ti ni treba it nikamor.Sam lepo se usedi pa počopaj gobice.In preletiš celo galaksijo v manj kot pol ure. Kaj pa pol?Ja pol pa se res dolgočasiš. XYZ, ti bom pol odgovoru, nism pozabu, sam zdej grem nekej pojest.ale

Resničen je kamen. Resnični so rezultati. Resnična je moja roka, ki nekoga mlati. Kaj pa znotraj moje glave? Misli, ideje, hvale? Resnica je kot bonbon. Al pa je bonbon. Al pa sploh nima veze z bonbonom, ker se ne rima. Se prav, tkoj k nekej ne štima, pol ne more bit res Zto pa resnica boli, k si ne morš dopovedat, d je nekej drugač, kokr bi ti roko v ogenj dal, da je res. Al pa je 100 ljudi prot teb pa pol večina zmaga. Zato pa maš krožke. In ljudje k se skup dajejo zarad podobnega interesa. Resnica ne obstaja. Je samo moja beseda proti tvoji.

to je neumnost, ker nekje pri sebi dobro veš, da je laž. Vse to sranje od listow in dreves in humusa. Potlej pa se zjočeš, k hočeš vedet resnico.

Pa zdej k znaš, kar jzt znam, maš še zmerm tvoje znanje kar je +ti > kot jzt pa si zmagala. Pa sploh ni važno kolk slabo se človk počuti, a je zadosti močan, da se upre svoji "volji" in od sebe zahteva, dobre, pozitivne misli? A ti veš, kako je to "težko"? Kako si rečt, jebeš, zdej pa ne bom več zamorjen.Kako spremenit? Al pa..zdej se mi pa preveč dogaja, moram mal zmanjšat veselje...

Najprej da to razčistiva. Kako to veš? A) Po pričevanjih? Po lastnem sklepanju? C) Ker se tebi tako zdi? D) kot,A Ker so drugi tako rekli Ali lahko to z zagotovostjo trdiš?In od kje prihaja ta gotovost?Katere vire si uporabil?Razum?Svoj/drug? A,B,C,D? Poglejva kaj sem pisal.Kot RAZSVETLJEN ČLOVEK..imam pravico do zraka?Imam pravico do življenja?Imam pravico do vode?Imam pravico do zasebnosti?Imam temeljne človeške pravice? ALI po tvoje...kot razsvetljen..postanem nekaj več kot človek..Postanem..po vsem tem, kar je dopustno, da se naredi tako božjemu, čistemu bitju, postanem ena velika PINATA in folk okoli mene s palcami ruka in čaka, da iz mene popadejo bonboni veselja. (jezus kristus?!) Ali je možno, če tvoje razmišljanje dopušča, da razsvetljen človek lahko ubije človeka in ni zaradi tega kaznovan?Ali lahko človek..razsvetljen človek..stori vsa kazniva dejanja na tem svetu..in mu je oproščeno? Zakaj bi se drugi spravljali na njega?ZAKAJ? Naj umre, mu telo, kot sredstvo za premikanje po tem planetu, ne pomeni nič, ker je materialno?Naj se to prevozno sredstvo trpinči, zlomi, pokvari? ALI je egoist, ker hoče svoje materialno življenje obdržati pri življenju? Duhovne/materialne razlike ni. Dobro jutro, preberi še enkrat...ali pa ne...pusti stat...ker ne razumeš...igre...tako..kot ... igramo ... mi ...razsvetljeni... ne se razburjat..dihaj...pa vmes tud kdaj izdihni in ponovi vajo...to je vse...al pa nič...kakorkol..sem se najedu..ale..

A zdaj ko sem razsvetljen mi pa lahko ljudje odpeljejo avto, uporabljajo MOJO ZOBNO ŠČETKO, zlorabijo psa, zlomijo metlo, zakurijo ogenj na svojem dvorišu glih takrat, ko se pri meni sušijo cunje, da bo ja vse smrdelo po zažganem(še dobro, da me niso opozorili, ker bi to moral zaznat s svojimi super čutili), celo to si lahko dovolijo, da priklopijo svoje porabnike električne energije na moj števec, zlorabijo moje osebne podatke in si kupijo čoln preko interneta na mojo kreditno kartico, se vrinejo pred mano v vrsto, me pohodijo, me grdo in zlobno gledajo, .. in ZAKAJ naj vse to prenašam? Glej, nisem žival, ki se podreja človeku, ampak sem človek, ki je enakovreden človeku. Če pa ti dopustiš vse to samo zato, da imaš titulo razsvetljenega, ja pol pa si ena zabita pizda...večna..po tvoje...za me...za vse.. kakorkol... sem lačen..ajde..sam tega nisi reku...koga briga...bodi priden..

Dajta futrat vajin ego v drugi temi.

Enkrat sem probu tud rigat, sam nevem no, men se mi ne zdi, da kej pomaga. Z riganjem dosežeš sam to, da po mimiki sogovornika subtilno zaznaš, ali ima tudi on rad hrano, ki si jo pravkar jedel, ali pa grimasa na fasadi izdaja vednost, da te hrane ne mara. Smi pa zdi, da je blo vprašanje Kaj si jedel?

http://img72.imageshack.us/img72/1561/risbarisbicamz3.jpg Draga doorwoman.p, bolj kot spoznavaš, da nimaš TI vpliva na to, kar želiš narediti, je vse ok.Da drugi nimamo vpliva na svoje življenje je pa malo bosa in iz trte/ananasa zvita. Res je, da ti lepo na banki ne dajo denarja, če jih lepo prašaš, ampak tudi nasilje ni izgovor, da dobiš vse kar si želiš.Pa četudi laufaš nonstop v merkurja, me ne briga, krast in tepst ni lepo. Poglej, zgoraj sem ti narisal eno zanimivo slikico, ki sem jo preplonkal iz enega seminarja.Tista dolga dolgočasna linija predstavlja čas in vse skrbi.V prihodnosti in preteklosti. Maček je tisti človek, ki se lahko fokusira na sedanjost in počne tiste stvari, ki jih želi.Praviš, da bolj kot se trudiš, bolj najdeš izgovor, da je duša kriva, da se ne moreš spremeniti. Človek je večinoma zdresiran tako, da razbito premleva prihodnost in sedanjost in v glavici kalkulira vse možne premike. Kje je fokus?Na problem?Ali na rešitev? Maček je tisti, ki se zaveda problema, a ga lahko odmakne proč od sebe.Nato na čisto platno pogleda v načrt, kako bi svoj problem rešil. NA ČISTEM PLATNU!Ne pa da ti gospod Problem skače pred očmi in ti kriči, GLEJ, GLEJ TAM.Ok, hvala za tvojo skrb, ampak ZDAJ MI SPIZDI VEN IZ SOBE IN POČAKAJ ZUNAJ, DA SE LAHKO ZBEREM. A LAHKO LEPO V MIRU PREŠTUDIRAM IN RAZMIŠLJAM TAKO, KOT SI JAZ ŽELIM?KDO ME KONTROLIRA? Ah, veliko ljudi je takih, ki niso dovolj močni in to tudi ne znajo biti, dokler jim v fris ne poveš, da so mevže in se bojijo borit zase. Do takrat raje furajo izgovor, da so žrtve lastnega sistema, zunanjega sistema in so s tem prav zadovoljni.Oz. niso zadovoljni vendar že vedo, tisti, ki si upajo dat v ta predalček, o čem govorim. Poglej, draga moja. Če si ti zadovoljna s svojim življenjem ali pa si nesrečna z svojim življenjem, Možganov, živčevja, obrambnih mehanizmov in vse pač iz mesa TO SPLOH NE BRIGA. Važno, da si cela in živa. To je namen in to funkcijo ta reč dobro opravlja.Kaj se zgodi, ko želiš premaknit svojo rit nekam drugam? Sproži se alarm.Do sedaj si lepo živel/a, in sedaj s tvojimi fantazijami o boljšem, drugačnem življenju OGROŽAŠ ŽIVLJENJE. Seveda ti telo ne bo pustilo..Vzorci, navade, reci mu kakorkoli hočeš, "nekaj" ti ne bo pustilo, da bi od danes na jutri prenehal s heroinom.Ali pa s kakšno hujšo drogo-samopomilovanjem, nizko samopodobo, etc, etc.. Bodi sfokusirana na ZDAJ.NA TA TRENUTEK. Zaupaj vase in v svoje sposobnosti, zmožnosti. Ko boš prišla pred situacijo, si zaupaj,da v tistem trenutku odreagiraš kakorkoli NAJBOLJE ZNAŠ.V TISTEM TRENUTKU. Nima smisla se obtoževati za dejanja v preteklosti, ko pa nisi mogla vedeti, kaj se bo zgodilo po tvoji reakciji. To kar ti želiš, poglej še enkrat.Res, da dajem karikiran primer, ampak prosim poglej s kakšno banalnostjo se ukvarjaš, namesto, da bi se sprostila in zadihala-v zaupanju. Kot bi šla na miljonarja in se potem doma kesala, ker nisi vedela odgovora na prvo vprašanje, odšla nazaj, popravila svojo izjavo, spet zajebala, odšla domov, se kujala nad sabo kako si zabita, pri 8 vprašanju ponovila proces, pogledala še film Svizčev dan in tako v 20 letih popolno zaživela dan.En sam dan!

Nevem, kako bi to najbolje povedal, tako da potrebujem tvojo pomoč. Vprašala si se, kateri notranji glas?Srce, ego, fantaziranje uma? Kdo, KDO je tisti, ki vse to razume in loči?Kdo je tam v glavi, prstu tako pameten, da ve, da je ta samogovor egoistični, fantazijski ali pa srčne narave? Nekdo je tam s katerim se poistovetiš in ne moreš nad njega z nobenim drugim orodjem. Manipulacije ni opaziti, dokler ne želiš spremeniti način življenja. Zame osebno obstaja samo en glas, ni srčnega, egoističnega, fantazijskega.Samo en glas. Vprašanje je, kako močan pečat pusti v ustih posameznika.

Draga moja, ne živiš bolj pravilnega od pravilnega življenja, živiš najbolje kot znaš.Ne živiš v iluzijah, ne živiš v zmotah, zavedaš se pritiska in temperamenta drugih ljudi. Ne morem trditi, a med prijatelji opažam, da ljudje, ki so "realni" znotraj v sebi občutijo praznino.Ah, saj bo, si rečejo.Bo šlo mimo.Metafora z reko?Prepusti se malenkostim, zamoti svoje življenje tako, da bo šlo mimo. Zavedam se pasti sanj.Zavedam se bolečine, ki sledi neuspehu.A veš kaj?Raje se matasto vse svoje življenje oklepam svojih sanj in jih vsakodnevno živim v tem realnem svetu, kot pa da bi pustil drugim ljudem, da mi odvzamejo mojo strast, veselje in ogenj v življenju. Ne bojim se.Zato sem depresiven ne

Na tem mestu ti pa dam po pichki. Srečen v iluzijah/srečen v realnosti? Kje je razlika? Draga moja, prav vsakdo živi v svojih sanjah!

Živijo, jaz sem mayita. Izprani možgani, družba, kontrola, srečni ljudje, iluzija. Ne bom se vtikal v tvoje zakulisje življenja, vendar me zanima, kako si ti prišla do tega, da si se izmuznila vsem manipulacijam sveta? Ostaja še vedno ena manipulacija, katere vsi mislimo, da smo imuni. Notranji glas, vest, odločitev. Kakšna?Racionalna?Čustvena?Pod katerim pogojem? Mej se fajn, lupčka * Pa glede smrti.Nisi me razumela, ni moj problem.

Mayita, nauči me živeti. Vsaj tako, da bo tebi prav. Hvala.

Največji problem pri tej igri je, da ne moreš bit "fer", če se preveč nagneš na eno stran.

Dobro, poglej, v svojih besedah daješ možnost rešitve. Uporabil si besedno NAVIDEZNO brezizhodna situacija. Depresija je REALNA za človeka v depresiji (vidiš, sedaj sem isto/podobno sam naredil v tem stavku..nevermind..let's go).. .NI NAVIDEZNA, NE MORE JO SPREMENITI, TO SO KRUTA DEJSTVA. Sedaj pa lepo vdihni, bodi priden in močen, in glede na realnost, ki jo vidiš skozi oči, najdi rešitev, in se premikaj skozi pekel in ogenj neželjenih situacij, do nebes veselja. Še to mu manjka, tistemu v depresiji, premik.Ali ni že dovolj hudo kot je? Lep pozdrav nazaj. Še nekaj. Pred leti se mi je ob spoznanju, da bom itak umrl, vsako dejanje zdelo brezvezno in brezsmiselno.Ampak nekako, že takrat, sem si pri samemu sebi rekel, da če ni razlike med nekim mojim idealom-uspešnim življenjem in tistim ko obupaš in pač te drugi preživljajo ala klošar, in če med tema dvema na koncu koncu sploh ni razlike, se bom odločil za prvo možnost, ne glede na banalnost življenja.Vendar v to nisem verjel.Ta misel je počasi, počasi rasla in rasla dokler je nisem začel tudi živeti. Vsak dan znova.Kaj pa jutri, ko bo težko in grdo? Headstrong Have a nice day Mr. Miyakovich

ma fak, sej dns sm se zbudu, ksm sanju, da mam pajka u postli. Đizs, k je tist občutek tko real..

ne,ne bolj odštekana zadeva je ta, da že piše v kartah, da bo prišel na vedeževanje. In potem tako vedeževalka bere iz kart in ko vidi vse te premike ji kar naenkrat nastane cmok v grlu, ker, kot rečeno, ravno zdaj dojame, da je marioneta v sistemu, katerega gospodarja ne poznamo in vendar, ko bere iz kart naprej, vidi ravno zdaj v tem trenutku, da svoboda ni omejena na njeno premikanje ampak na njene misli. In reče tipu, bodi priden. Tko bo najboljš.

XYZ ! Edino smrt je zagotovljena. Kaj to pomeni, kaj ti pa jaz skušam povedati? Moja pozornost ni usmerjena v negotovost, se jasno zavedam vseh negativnih posledic naslednjega koraka. Vendar, če bo to moj poslednji korak, bo to še vedno moj korak z dvignjeno glavo. Zame, ne za druge, zame.Sebi to dolgujem. A, kot rečeno, zagotovilo je. Življenske situacije se spreminjajo, jutri ne moreš vedeti, kaj ti dan prinese, a vendar, vztrajaš-zagotovilo je. Zunanje okoliščine zjebejo in strgajo še tako močno osebo. A vendar, vztrajaš-zagotovilo je. Zakaj vztrajaš?Zakaj ne odnehaš?Kaj želiš doseči?Kaj želiš dokazati?Kako vztrajaš?Mahaš z rokami, ko so ti jih že odrezali? V glavi, v mislih, v srcu, vztrajaš. Pa me lahko zvežejo situacije na takšen ali drugačen drog, sebe drugim ne dam. In to ni mučno.In za to ne potrebuješ energije.Toliko energije potrebuješ, kot če rečeš, da se predaš. Kako se predaš?Kje se predaš?Vidim, da z rokami ne več mahaš..Ampak nekje drugje, v sebi, si se predal. Kaj si opustil?Kaj si tako varoval?Česa nisi želel izgubiti? So stvari, ki jih moraš predati, saj tukaj ne moreš vztrajati pri svojem lastnem principu, če pri tem ogrožaš življenje in mir drugih ljudi. Še vedno živiš v družbi, kateri ne moreš zaradi lastnih prepričanj obrniti hrbet, saj ta družba ti tudi ponudi in daje možnost zavarovanja lastnih pravic. Govorim o notranji drži.Govorim o notranjem prepričanju.Govorim o prepričanju, ki nima sence dvomu pri posamezniku.Govorim o notranji resnici posameznika. Pri sebi globoko veš, kaj je zate prav in od tega ne odstopiš.Lahko zanikaš, lahko "predaš", a vendar, "tega" ne moreš zanikati. Ali se sprijazniš s tem, ali pa vse življenje zanikaš tisti del tebe, ki te nikoli ne pusti na cedilu.Pa če bo čez 4 leta konec sveta, še vedno bo tukaj želja po obstanku. Depresija samo preusmeri pozornost od tega "glasu". Ne bom se spuščal v debatni krožek, ker je to čisto moja interpretacija.Vsakdo ima svojo in verjamem, da okrog takih zadev lahko ustanoviš celotno skupnost, ki potem zanika vse ostale aspekte življenja, ker samo tej panogi posvetijo preveč časa in jo preveč častijo. Ravnovesje fant moj, mi vedno kriči v sanjah, Ravnovesje.

potem na takih forumih tudi nimaš kaj iskati. Namesto, da bi gledala iz moje perspektive, si razumela to kot šikaniranje nate. Ni čudno, če pa.. ah prav drugo je, ko ti citirajo nekaj iz konteksta, v naslednji vrstici že utemeljiš, ampak tisto "ignorirajo", da bi imeli svoj prav.. no dobro, čaw čaw

Jazt sem danes razbil kozarec. Nevem nič od božjega načrta, ampak če je bilo tako usojeno, o moj bog-->s kakšnimi malenkosmti se ukvarja.

Vsaj v nekem da se strinjava. Odločitev depresije je prostovoljna. Ljudje mislijo, da so zunanji vplivi tisti, ki jih spravijo v kočljivo, težko situacijo in zunanji vplivi jih morajo iz brezupa ven potegniti. Nasmešek mimoidočega, zastonj fuk, dobiti v dar avto, saj pravim, malenkosti. Depresija kot stanje uma je posameznikova odločitev. Kot len, zaspan človek je težko in utrudljivo delati akrobatske vaje brez ogrevanja. Iz depresije se pride postopoma, rezultati veselja morajo biti postopni, drugače prvi neuspeh človeka pahnejo v še večjo krizo-Saj sem vedel!

ma dajte no. punco posilijo krepki fantje iz domačega nogometnega kluba, prav vsi, plus rezerva in hišnik in delegator.Sperme za en čeber vode, punca še vedno depresivna. Zakaj??!!

Nevem kdo si, a te bom že najdel! >>Ne,ne,ne ne tako.Ne razumeš.Poglej te linije'<<, je z gorečnostjo in hitrimi gibi dejal slikar.Čuti črte, poglej, ravna črta je dolgočasna, perfekcionizem je dolgočasen.Narava je živa, sledi občutku, popravi, popravi, popravi, popravi, popravi, popravi.... Toži za bolečinami v prsih in drugimi bolečinami, ki niso plod fizičnega kontakta.Kot da mu zunanji dražljaji, predmeti, vzbudijo čustva, katerih ne more nadzorovati. Dajemo 12mg tablete eupherinixa, kot standard za dosego sreče in veselja, katere učinki trajejo 14ur. No, dobro, zapisnik je končan, je z veselim nasmeškom sunkovito izjavil dežurni vizite.Na zapestju se mu je oglasila ura, ki ga je opomnila, da mora tudi sam vzeti svojo tableto sreče. Ne, ne bom, je rekel pacient, ki se je zvijal v kotu pravilno oblikovane sobe z ravnimi črtami na oblazinjenih stenah. >>KKKKKAAAAAAJj?<< Prvič v zgodovini ustanove se je pripetilo, da je pacient odklonil zdravilo. Pravila so preprosta, izbiraš lahko med srečo in žalostjo, vendar ni nobeden tako nor, da bi izbral žalost. No, saj ravno zaradi teh ljudi, ki niso vedeli, da lahko končajo svoje trpljenje, so bile ravno te ustanove ustanovljene. Zakon je jasen.Država je primorana prisilno vsakega, ki je občutil trpljenje, odpeljati in mu ponuditi tableto, ki gre na račun davkoplačevalcev. Ampak ljudje se s tem strinjajo, saj vedo, da vsak posameznik mora VIDETI in občutiti in RAZUMETI, da je lahko življenje boljše in lepše brez nepotrebnega trpljenja.In tudi za tiste ljudi je poskrbljeno, ki so proti takemu nasilnemu posegu v svobodo posameznika. Preprosto, vsaka naslednjo tableto lahko odkloniš in je čista izbira posameznika. Vendar kaj takega se ni pripetilo. Vedno, prav vedno so vsi ljudje, ki so poskusili srečo, želeli biti srečni naprej! Se opravičujem za ta izsek izven življenja ustanove, vračamo se nazaj k dogajanju drame pacienta in presenečenih/prestrašenih zdravnikov. >>KKKAAAAAAJ???<< Ne boš vzel tablete??TO JE NORO, NEZASLIŠANO??KAKO SI UPA?PO VSEM TEM, KAR SMO MU POKAZALI, KAKO SI SPLOH UPA ZANIKATI BOLJŠE ŽIVLJENJE?? TA JE NORR, NOR VAM REČEM! Je po interkomu kričal šef oddelka nadrejenemu.Vidno je bil pretresen, zgrožen, saj tega niti najbolj liberalni futuristi niso nikoli predvideli.BIlo je čisto nezemeljsko dejanje, nezaslišano, NEZASLIŠANO! Zbrala se je cela druščina fotoreporterjev, novinarjev, nekaj ljudi pred tiskovno konferenco, se je zgrudilo od vzhičenja na tla in rešilci so hiteli vsem vidno prestrašenim/začudenim dajati dvojne odmerke tablet v sili. Novica je potovala hitro in ljudje so se hitro zbrali okrog zavarovane sobe.Mikrofon je bil predhodno položen sredi sobe, skozi dvojno neprebojno steklo so lahko opazovali premike Pacienta, nekateri si niso upali priti tako blizu stene, ker je bilo tako, drugačno. Imeli so že pripravljena vprašanja, brali so jih in čakali na odgovore Pacienta. Kako vam je ime?Unis Unis, povejte, zakaj ste se odpovedali sreči in se prepustili trpljenju? Saj tega nisem storil. Po zakonu, ko ste se odpovedali vaši pravici do zdravila, ste ravno to storili. Življenje ni filmski film kot Matrica, kjer se izbira med resničnim in nezavednim življenjem, tukaj govorimo o dejstvih! Odločili ste se za trpljenje! Ne. Poglejte... Od kod se prelivajo misli v dejanja? Iz prostora, ki na zemljevidu ne obstaja.Obstajam jaz, s svojimi misli, ki se premikam skozi življenje tako kot želim. Vendar, to je noro! Pa naj bi še tako izpadel izbruh govornikov na oni strani dramatičen, v besedah ni bilo moči, želje in iskrenosti po izrazu nestrinjanja. Živim v svojem svetu. Svoboden sem. Kako ste lahko svobodni, če pa ne morete imeti vsega, kar si želite. In? Ja, nevem. Ti, dej k morm it na čik pa ta zgodba bi itak mela beden konec, k tipa pomoje pustijo noter u sobi in pol un fura svoj lajf u glavi, njegovo telo pa je zaprto u tisti sobi. Kao nevem, da ne dela kažinow po svetu. Sam je preveč zlorabljena ta štorja in daje prevelik pomen drogam, skor ku bi prešeren namesto fig dajal exstasije tamalim. Ajd

Zgodba o človeku, ki nikoli ni imel dovolj. Nekoč pred davnimi časi je nekje v že davno pozabljeni vasici, ki so jo nato prezidali v luksuzna stanovanja, živel gospod.Ta gospod je bil povprečen v vseh obzirih. Svojo resnico sveta je dobil od odzivov drugih ljudi.Govorili so mu, kaj je.Mama ga je opozarjala, kaj ne sme.Povprečno je hodil v šolo in se s povprečno punco poročil. Nikoli ni bil tako drzen kot njegov brat.On sam je poskušal živeti udobno, tako kot je bilo med šolskimi počitnicami, brez skrbi.Želel je biti v toplem objemu svoje mame. Njegov trmoglav brat, pa ni nikoli bil zadovoljen z omejeno vlogo.Želel je biti več.Želel je biti to, kar je vedno čutil da je. Začel se je spreminjati.Nič več ni poslušal ljudi, ki so mu govorili, kaj je in kako.Sebi je bil dolžan dokazati, da več kot ljubezen, ljubi življenje samo. Padel je.Se odrsal.Kako mu je uspelo vstati iz bolečin, ki mu jih je prizadejala njegova trmoglavost?Kako je doživljal poraze v življenju, kako je bil soočen z lastno nezmožnostjo spreminjanja? Kam se je obrnil?Kaj je potreboval, da bi mu uspelo?Varnost njegove mame?Varnost prijateljev, ki so ga ves čas opozarjali, da ne sme početi tega in onega, ker so vedeli, da mu ne bo uspelo? Vendar nekaj ga je gnalo naprej.Ni se bal napak.Ni se bal negotove poti.Nič ni imel in vse bi lahko postal.Odločil se je že davno od tega, da ne bo gledal za nazaj, ampak v srce, kaj je. Velikokrat ni gledal v srce, tako se mu je pač poetično boljše zdelo.Zazrl se je v občutek, ki ga je gnal naprej.Strast do življenja ga je gnala naprej. Cilj mu je pomenil le oznako na načrtu, ki si ga je sam izbral.Počasi je začel izgubljati prijatelje.Pred tem bi bil zgrožen, ampak nekaj se je spremenilo.Ni mu bilo mar za prijatelje, narcisoidno je gledal samo nase in na to, kaj on hoče iz življenja.Baje mu je uspelo, kdo ve.Nič več niso slišali o njem v tisti vasici, saj kot kaže ni imel volje prikazati prejšnjim prijateljem, kaj mu je uspelo. Ni bil zainteresiran v dosego cilja, da bi drugim dokazal, sebi je dokazal. Bil je srečen in baje je srečno skrbel za svoje otročiče, ki jih je bolj ali manj sam pehal ven iz hiše, da so poleteli svobodno uresničit svoje otroške sanje. Kaj pa njegov brat?Nadvse je bil ponosen na dosežkih njegovega "tamalega-trmoglavega" smrkavca. In tako kot sta se pred 60 leti ločila v jezi, tako sta se tudi združila. Prav si imel, je rekel mlajši brat starejšemu. Res so dandanes mrzla jutra. A vendar si pozabil, da po jutru lahko sledi miren večer v spokojni senci lastnega zadovoljstva. Prikimal je.Nato sta odšla na hrenovke.