unis

bravo priden. Tukaj maš piškot.

baje, da imam pred sabo še 5 let. Tko, da si resnično željo kupim za 30.000€ To je, kar se tiče materialnih užitkov.

ok, slab stavek. edino takrat oziroma največkrat, ko je jezen mu verjamemo, kar reče. ok? boljš? jzt sm pač unis mi rečjo, kdr kej rečem...je pač tak, jebiga.

hvala ker si prijazna. bom upošteval, čaw

potem se me usmili mici, pomagaj mi oprosti

nekdo je vedno nagovoril ljudi, kot >>prijazni ljudje<<. Rekel je, da hudobnih ljudi ni, so ranjeni.

ma moje zjanje ni blo poučno za mici. Muke kristusa na križu bi bile pičkin dim napram tistemu, kar bi jaz naredil mici. Prasica gnila. Glej me, nobeden me ne more ustavit, razbil te bom in jezus ti bo lizal rane. Jezus je ideja draga moja.Ideja, kako bit lep pa pošten in dober do vseh. NE PA PRAVILO IN ZAKON IN DOGMA IN PRAV IN ETIKA IN BONTON IN PREGANJANJE IN ISKANJE IN ..AH, sej vi ste našli, sam za druge skrbite, k so ubožški zgrešili svojo pot.Škoda življenja, škoda potenciala. MI JIM MORAMO POMAGAT, ker se čutimo dolžne. POKAŽIMO JIM Z NAŠIM VEDENJEM PRAVO POT. EDINO POT. ON JE TRPEL NA KRIŽU ZA NAŠE GREHE. DRUGIČ BI LAHKO VSAJ POZDRAVIL SOSEDA NA CESTI, NE PA DA GREŠ KAR TAKO MIMO. jooooj bwga mati

mici zdej se pa jebi, k tolko ljudi ponižuješ. Kaj pa jaZ? Jzt bom prenesu, mene me ne briga. Sam pizda ti matrna, prasica debela, samovščečna, niti malo ne pomisliš na čustva drugih. Če tebe prizadanejo in te oserjejo, serješ nazaj z mulčerjem, ki ga lahko samo tvoja vrsta ljudi nardi. Jzt vem, tiho, pejd drugam, če ti ni všeč. Lepo je, če se braniš.Sam jebentimater, kar limaš in bereš se probi tudi držat. Pa kdo sm jzt, da bom tebe sodil, ane? TI, TI PREKLETA GNIDA S SVETIM PISMOM V ROKI, seješ, kaj je prav in kaj narobe.Ne ti, KER V KNJIGI TAKO PIŠE IN PIKA. TI SAMO POVEŠ NAPREJ. Roke si je tudi oni pred križanjem umil, ane. Premalo se umivaš. Seveda bom jzt tebe umil, tako kot se meni zdi da je prav in ti mene glih tko kot se tebi zdi, da je prav. Bova drug druzga umivala, tko d ne bo nobenmu všeč.

1. Edino kar človek direktno pove in brez "dlake na jeziku" je takrat, ko te napizdi. V stanju jeze. Zato bi vsi raje videli, da nas nekdo fajn nahruli, kot pa tisto mučno čakanje ob mizi in pogledi, ko samo čakaš, kdaj bo kdo "vrgel ven iz sebe". Na drugi strani mavrice je pa človek, ki se ti prijazno nasmeje, ko ti odpre vrata hotela, proda avto ali pa ti po nerodnem pohodi nogo. Vsi iščemo motiv v ozadju.Zakaj? Zakaj ga ne iščemo v jezi?Najnižjem in najbolj pristnem "čustvu"?S tem se ne ukvarjamo.Ko je nekdo jezen, je ok. Nato se "pomiri" in se nam, če je bila zmota na njegovi strani in so to tudi prizna, opraviči. Sedaj smo se naučili, da nas človek lahko napizdi in vse grdo izreče, na koncu se nam pa opraviči in je nadvse "prijazen". Tako smo že od rane mladosti bili bombardirani z skoraj vsemi mogočimi negativnimi aspekti, ki so se skrivali v besedici "prijaznost". Postanemo nezaupljivi in vprašanje, kaj ima on od tega? 2. Delam krivico tistim ljudem, ki so resnično "prijazni" brez nobenega dodatnega motiva.Npr, rekel mi je oooo kako si, no in potem jzt takoj, pizda kej češ imet? Ooo samo pozdravit sem te prišel. Aaa, oprosti..Ej, k sva že tuki, sm se glih spomnu, a maš ti mogoč tist vrtalnik za mi posodit.. mhm.. Sedaj bom vse gledal na pozitivno stran, vse dojemal čisto pristno pozitivno in tudi če bo negativno, bom še vedno povlekel pozitivno ven. Tehtnica razsodnosti je kot zanalašč uravnovešena. Pizda, zdej se pa jebi. Človek lahko živi brez vode baje 3 dni, brez hrane kak teden, brez smisla 3mesece. To je, če še vedno verjameš, da človek potrebuje smisel za živet. Kar pa ni povsem res.Vsaj za nekatere srečne ljudi.

kakorkoli že, ja se ponavljam, naše življenje je sestavljeno iz prepričanj, ki jih vzamemo za zdravorazumske. Um misli, da je neverjetno prefrigan, ampak je v resnici zlo naiven. Samega sebe spodbuja in zapira, da se mu ja ne bi kaj slabega zgodilo. Bolj kot se poglabljaš v igro duhovnosti, bolj sofisticirana igra postane. Rado se zgodi, da ljudje zaradi "stopnje", ki so jo dosegli, ostanejo tam. Samo zato, ker jim je lepo.Od tam lahko furajo noro dobre ideje, ki le pospešujejo dober in prijeten in varen občutek. Do naslednje krize. Človek ima možnost izbire.Ali bo rastel zaradi neugodja, bolečine ali pa bo stagniral in ostal na mestu. Vedno je tukaj element "neugodja", ki človeka spodbuja k rasti. Nisem še videl do konca zafiksanega človeka, ki bi želel kaj ustvariti.Njemu je lepo, ni želje, ni ničesar.Uživa, super. Kako močno moraš samega sebe zafiksat, da nočeš več ničesar "doseči"? Sem si prišel in ničesar ti ni treba početi, kajne? Ničemur se ti ni treba odreči, opustiti, ker nič ni tvoje, ane? Nič ne boš vzel s sabo, vse boš pustil tukaj, ane? In nato občutek odtujevanja, občutek da si se umaknil iz telesa, si tam odzadaj in če želiš, če želiš se lahko po mirni volji zopet vključiš v dejavnost. Nenavezan na prihodnost in strah, kaj pa če, narediš, kar je pred tabo. Osamljen. Da. Moje izkušnje samospoznanja vedno vodijo do točke, ki ji rečemo svoboda. Nenavezan na nič. Osamljen. Nobene prisile.Vse poljubno.Prisilo si sam izbereš in prisilo sam izvršiš nad sabo. Vse svobodno, nobene šibe božje, saj se sam dovolj tepeš na vsakem koraku. Mrki izrazi ljudi na tem svetu, ko hitijo po pločnikih z glavo usmerjeno navzdol. Hodiš skozi njih in vidiš napetost, dvom, strah. Ampak vse se vrti okoli tebe, ane. Tako blizu, a tako daleč. Kdo se mi bo danes prvi nasmehnil na cesti? Osamljenost? Za nasmehe se živi, bodte pridni

mmm z izvoljenko sva se nekej lovila po travniku.UUU toplo poletje?pozna pomlad?, glasni črički v ozadju in ta veliiika nepokošena trava. Smeh in vse ostale neumnosti, imela je rdečo dekico s sabo, položila sva jo na tla in nato...mmm : ) ampak ne! Pogledam malo naprej in na sosednji parceli orajo nivo.Rdeč traktor, tako kot dekica.Mmm, zanimivo.. Ljudje se brigajo zase in lepo delajo svoja dela naprej, naju pa oddaljeni pogledi še zdaleč niso mogli presenetiti.. hM..verjetno sanjam.. Poberem dekico in stečeva proč. pol sm pa sanju nekej od tankow in kako pobegnt čez zid, neke lestve so meli in aha.. sej štekm metaforo, hvala.

govorijo ti, da je tvoj mlin na veter sveto pismo. O ti železni pančo, počakaj na zlato dobo. Sedaj je peti krog ljudi, tistih lažnivih, objestnih, pohlepnih, zavistnih.. O ti buda, verjamemo v 4 dobo, naj pride po zlem tudi dobro. je tko? kok sm jzt načitan..mmmmmm njami ;P

človek ne potrebuje prepričanja. Človek ne potrebuje ideje za življenje. Vsi iščejo oporo in odgovor na vprašanje, kaj je smisel življenja? Iz ust drugih dobijo odgovore, prepričanja, ki so le prepričanja in nobeno dejstvo, pa čeprav se strinjajo z njim. Oporna palica, o Bog, pokaži mi pravo pot. Kaj naj naredim? Tako...tako nevarno je..., bojim se. Pozabljajo, da so svobodni. Lastno svobodo omejujo s prepričanji. Dobro jutro sonček! Jaz bom raje še malo zadremuckal naprej..

Saj zato se tudi gre.Iskati varnost, garancijo kot ti temu praviš, da je nekaj vredno truda, ker je nagrada zagotovljena. Mnogo bolj globoka in glasna sta tudi, ko govorita grde reči.Ponavadi ravnotakrat, ko si človek ne zna pomagati, čeprav mu drugi od zunaj govorijo dobro. Kolikor toliko obvadljivo za življenje, kajne?Ne pa zapor lastnih, česa že? Prepričanj. Živeti brez prepričanj. Živeti zelo nevarno in osamljeno, kajne?

v prvem primeru govoriš o negativnem motivatorju. Nekaj ne želiš in nato greš v službo, ker so negativne posledice dovolj močan faktor, da te spravijo iz postelje. Strah, kaj pa če, ojoj.. Obstajajo tudi pozitivni motivatorji.Kakorkoli se že imenuje tisto palico, ki nas spravi do tega, da opravimo nekaj, kar nam ni všeč. Negativnost, strah pred izgubo službe bi bil v tej metafori "pozitiven" za tiste, ki jih vzpodbudi k dejanju. Ista situacija pri drugem človeku pa lahko sproži drugačno reakcijo.Strah pred izgubo je tako močan, da človeka odvrne k dejanju. Želi dokončati šolo, a je strah pred testi tako močan, da šolo opusti. Iščem tisto pot za tiste ljudi, ki jih fokus na negativnost odvzame pogum za dejanje. Kako "požreti" drek in iti proti svoji volji/priučeni, prejšnjim izkušnjam, navadam. Ljudje temu radi rečejo vzorci. Sprememba vzorcev pa ni enostavna, ker je človek s čustvenim sistemom sam sebe zavaroval pred "spremembami". Nova odločitev, spremba ustaljenega sproži reakcijo, ki te poskuša odvrniti pred morebitno nesrečo. Do sedaj si tako delal in nič te ni "ogrožalo". Sedaj pa želiš spremeniti svoje obnašanje in s tem dejanja, želiš spremeniti vzorec, blokada je tukaj. Drek.Koliko kakcev poješ, da greš naprej? Nekdo ne more niti enega, ne more iti proti "sebi" proti svoji "volji", ker se znajde v bolečini. Čeprav se želi spremeniti, je udarec, reakcija, tako močan, da je nemočen pred samim sabo. Obupan.Ne morem. Se trudim, ampak ne morem.Nimam moči. Saj znaš, kakci. finta pa je, da na začetku vidiš, da moraš na vsakem koraku govno žret/spreminjanje vzorcev je povezan z "bolečino", dokler ne "štekaš", kakorkoli že in s tem očistiš dreke po poti. Da, tvoja pot je sedaj lahkotnejša, razbremenjena grdih grdih misli in polna enthuziazma, da greš in nardiš, karkoli pač si želiš. (ne glede na rezultat, ane taoistovci, kje se mi skrivate?) ps: ta "čudna razlaga" ni plod mojega razmišljanja. Če si kdaj slišal za lesterja, eft, nlp, slavinskega, bi drugače dojemal. Mogoče kot. BRAVO UNIS!! WAAA EJ, TO JE TO!! ZAKON STARI, DEJ MI PIR!(drugače je pa okrajšana verzija razlaga tistga starga strica bob proctorja.K se je nekej fukow s hillom in unimi knjigami, k jih vsi priporočajo.Ju know, born rich, ask and it is given, acres of diamonds.. sej znaš, klasike.. fak u psss: odgovor na tvoje vprašanje ti pizda gnila, k ne bereš, kaj ti pišem. Zdaj te vprasam, kateri je bolj ponosen nase? In zaključek ter bistvo mojega posta: vsaka pot do cilja je drugacna, lahko je sladka kot med, lahko pa je v tvojem primeru posipana z DREKOM! ne meči vsega v isti koš, ker vsak cilj od točke a do točke b pot tvojih besedah ljubček, je na zalost zelo , in se enkrat zelo različno.... cilj ni eden, ciljev je več... Prvi je imel, kot kaže, glede na pomoč ostalih, zelo enostavno pot. Drugi, tisti delavček, je pa pregaral in garal in garal, da je dobil kavarno, a je tko? Se pravi, tip je scal kri za to, da je dosegel svoj cilj. Super.Se strinjam s tabo. In ti dam prav, ker si pravilno napisal. A o TEM JAZ NISEM GOVORIL. jes? ta naš delavček je svoje scanje krvi doživljal kot pot. Kako doživljal? Je delal rad?Je bil vesel, ker je napredoval, četudi v majhnih korakih? Super.Antoninus bi rekel, da je imel močan karakter. Svojo "bolečino, trud" je doživljal pozitivno, čene ne bi delal in bi poslal vse v kuravc.Zakaj?Govorim o ekstremnih primerih, nekaj takega, ko bi vsak pod določenim pritiskom "bremena, oziroma, da tako je, kakca" popustil.. Sedaj pa postavi tega razvajenčka v pozicijo našega delavčka. Naš razvajenček bi moral delati dolge ure in ure, desetletje, da bi dosegel isto. No, kako bi pa on doživljal to pot? Bi vztrajal? BI? A bi mislil, da je njegova pot posejana z drekom? Bejž kurac pa lepo pot v mojem kontekstu je pot v kurac iz točke a v točko b. Kako ti definiraš tvoj cilj, več ciljev, je pa tvoj miselni okvir. Jebeš, govorimo o različnih pojmih, ki imajo za nas enako sestavljene črke.. ju know..R.A.Z.U.ME.VA.NJE. pOJMA NIMAM kako en doživlja RAZUMEVANJE, jzt vem, da ga doživljam in tolmačim po svoje. jzt o jabkah on pa o hruškah.Jebeš, mandeljnih, ne jebeš dvakrat, o dinozavrih..uuu

glej, stvar je preprosta.Si na točki a in želiš priti do točke b. Točka b je cilj, ki je sprva samo želja, pot je pa jeba./dopolnitev. Opustitev kajenja, alkohola, izguba kg, prenehanje z odnosom in začeti "znova" živeti. Strah pred nastopom, učenje novega jezika, šivanje, poslat koga u kurac.. Vsi si želimo pot brez bolečine. Nekateri čutijo bolečino kot nekaj pozitivnega, dobrega, rast. Drugi so za druge preobčutljivi in jim napor, ki ga prinese bolečina, pomeni preveliko oviro za dosego cilja. Počutijo se nezmožni doseči cilj.tisto nedefinirano, a veš. Brezupni, ker jim rezultati, ki jih dobivajo z zdajšjnim vedenjem, prinesejo občutja, ki jih nočejo.In zate ta slaba občutja, negativna občutja, te oslabijo, da bi delal tako, kot si želiš. Zato pa je njihova pot v tem trenutku polna dreka.Kakec pri kakcu.Če želijo priti na konec, morajo požreti vsak bobek posebej in tako naprej.Nič kaj veselo in prijetno. Zaprt krog. Ampak, mi smo brali knjige in vemo, da nam ni treba jest kakcev. Nekdo pa mora odmislit "zunanjo" okolico, rezultate, ki jih dobiva in s katerimi ni zadovoljen. V tej prazni potem ustvari, kaj želi.Cilj ta cilj bi moral zagnati nova občutja, prijetnejša občutja, ki bi potem spravil ljudi, da svojo pot "lažje in lepše" prehodijo. Notranja občutja so sedaj prijetnejša, te "motivirajo" element bolečine "lažje preneseš" tvoj zorni kot je "drugačen" pot je lepša, kakcev ni. do naslednje krize, waaaa ahahhahaaha

koji kurac pa ti tukaj mahaš s pivom??

antoninus, prav užival sem ob branju tvojega posta. Kako smo (ne)svobodni v odločitvah in motivih. Zakaj se odločimo tako in ne tako. Kompleksnost karakterja, notranji motivi, slab dan.. Vzrok posledica in nato, odrezano od vsega, kreacija. Da, da, super. Kako pa narediš, ko nekaj moraš, a si tega ne želiš?Se tukaj omenja "karakter" človeka?Kako močno bo zdržal nekdo pod težo bremena nujnosti nečesa, a se raje odloči, da pošlje vse skupaj v kurac in gre gledat televizijo? Beg ni svoboda, je pa olajšanje. Kako potem povežeš lep občutek z delom, ki ga moraš storiti, a ti ni "všeč"? Jej drek po poti, dokler ne prehodiš do cilja? Ah, tao stari, tao, nenavezanost.

ma vi pizde ne štekate humorja. unis je baje zmerm "jezen". HA!

ma jzt sm danes nekam "jezen"

sick fuckers. all of you risanka

pot k bogu. Pot k sreči, veselju, kajne? Bog nam je dal svobodno odločitev.Zato je toliko različnih idej, kako nazaj. Ampak, vedno je tu ampak, ki nam pove, da je pot v "resnici" samo ena sama.Resnica. Kaj je resnica in kaj je Bog?Bog je vse, mi smo del boga, mi smo vse in hkrati nismo bog. Smo naša interpretacija resnice?Nam na obrazu piše, zakaj smo tukaj? In kje piše, kako nazaj? Kako naj se človek izkoplje iz bolečine in stopi na pot pravičnega, srečnega življenja? Ampak, poti ni, poti nikoli ni bilo. Je samo naša dolga pot blodenj, dokler ne stopimo na "pravo" stran. Sem se rodil z namenom?Kaj je moja naloga?Kako naj vem?Na koga naj se obrnem?Kdo mi bo pomagal? Kako se najde in obdrži srečo? Zakaj želimo biti srečni?Ni to nekaj, kar se sploh ne bi smeli spraševati, saj je jasno vsakomur, da si želi lepega, mirnega, veselega in srečnega življenja? Poglej naokoli sonček, kaj vse smo storili, da bi poiskali tisto, kar še vedno iščemo in nam zatrjujejo, da nismo izgubili. Se vrtimo v krogu? Kaj pa kvadrat?Poglej nazaj, poglej daleč nazaj, zakaj se ti je danes jutri zgodil. Vidiš vprašanje, na katerega si še nisi odgovoril? Zakaj iščeš boga? Te tako boli? Išči naprej. Pot brez smisla je bolečina. Je bog smisel? Da. Bravo.Daleč si prišel, ampak jaz sem korak pred tabo. Jaz vem, kaj je prav in narobe. Ne, ne veš. Da, pa vem. No ok, bodi priden še naprej.Bom, hvala.

ta tema je dokaz, kako ljudje silno želijo izkazati svoja prepričanja. Ne ni res. Ja pa je.

Vprašanje o smislu se vleče tja daleč v zgodovino.V resnici sega samo do najstarejših zapisov.(Kolikor je nam znano) Par tisoč let preden so enga tipa na križ nabili. Pred in po, ludnica.

draga moja, besede so zlorabljene.Vse.Zakaj imaš obrede, zakaj moraš ob 2 zjutro in pred kosilom pa pred večerjo in se usrat, zmolit nekej v obliki tistega, ki baje pomaga mantra al kristus al nekej tm..??? z besedami sporazumevamo svoje misli, z besedami kontroliramo misli.Z obrazci pravilnega vedenja kontrolirajo življenje. Pa tudi v imenu pravice, sveta, morale in še drugih besed, ki smo si sami krivi, da jim pustimo takšen "plemenit" pomen. svoboda narodu!