Se opravičujem če sem mal trmast Prosim preberi še enkrat svojo trditev. Na večih mestih poudarjaš da je strah pred smrtjo tisto zaradi česar evtanaziji nekateri rečemo "ne"! V mojem zgornjem postu se stavek: "Zlo sem vesel, da sem mel možnost bit zraven ravno pri tem česar sem se najbolj bal", nanaša na moj strah biti prisoten pri smrti ljube osebe in opazovati kaj se dogaja ko ta odhaja... Protislovje ki me zmoti v tvojem postu pa si razlagam, da se jaz potemtakem bojim odhoda, ti pa ne (ker si za evtanazijo), no čeprav na drugi strani omenjaš, da je v vseh nas, z tem se strinjam, ker tisti ki so presegli ta strah so svobodni. Krivec, da je evtanazija problem, pa tiči pomoje v drugačnih moralno - etičnih pogledih, predvsem pa vidik, v nekaterih primerih tudi izkušnja izventelesnega bivanja, oziroma življenja po smrti ob predpostavki, da smo več kot snovno telo - duhovna bitja namreč. Če to predpostavko umakneva, pol rečem tud jaz evtanaziji DA, ker če odgovarjam samo državnim zakonom, po smrti je pa itak vsega konc, lahk odklopm tud koga k še ni zrel ... Povej mi prosim: koga se pol bojiš, zakaj se trudiš bit ok? Dej si pol duška A se bojimo smrti al živet? :xx!: