Audente...cestitke za 10-ko... Todi, eh, daj no, kaj pa mislis, da smo me kar prekipevale od srece ves cas nosecnosti?... ..ce te kaj potolazi, se bolj zoprno bo... ..ko RES ne bos mogla spat, ker bos imela ogromen trebuh...ko si ne bos mogla nogavic obleci, ker nog sploh ne bos videla... ko bos tako okorna, da bos sam se cakala da mineeeee...da se ze spravi ven enkrat. Se mi zdi, da je narava tako naredila, da rodis takrat, ko te niti strah vec ni, ko ti je ze cist vseeno, sam da se znebis tega trebuha... tako da...sam izi... Lea, ne vleci me za jezik, da ne bom napisala, kako se JAz vidim... ---------- Žur preživeli, after tudi... ..nisem bila prevec razpolozena, je ipak kar nekaj dela, ce mas 30 ljudi, pa ce si se tako organiziran...pa se mularijo sem imela kar naprej na oceh, sem se pocutila odgovorna za njihovo popivanje in ga poskusala zadrzati v mejah, kolkr je pac bilo mozno. sem pa zato imela vceraj en fajn pogovor s tamalo... ..huh, kako se vcasih odpre, ko je ne silim, pač pa cakam, da pride sama, ko ji je... od vsega mi bo najbolj ostalo v spominu izjava, ko je rekla...da se jaz ne zavedam,ker se mi to zdi normalno,sam da smo ze mal kičasta family s to naso povezanostjo...ja, ata in mama imata luno v raku... pa gremo dalje...hvala bogu za sonce... Astra