Skoči na vsebino

daisy

D član
 Prikaži profil  Najdi objave

  • Št. objav

    962

  • Član od

  • Zadnji obisk

 Vrsta vsebine 

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a daisy

  1. daisy

    Partnerstvo

    Avtor: daisy,

    PARTNERSTVO
    (PART-NEAR , deliti in biti blizu, dve vzporedni poti),
     
     
    Malo mojega razmišljanja o partnerstvu in odnosih...
     
    Smisel partnerstva naj bi bil, da se družita dve popolnoma samostojni osebi, ker jima je v dvoje prijetneje kot če sta sama. Spomnim se, kako je dr.Sanja Rozman odgovorila novinarki, ko jo je le-ta vprašala, kaj je zanjo ljubezen. Rekle je nekako takole:
    - Če me bo partner prepričeval, da me neskončno ljubi, da ne more živete brez mene, da si ne predstavlja, da bi me zapustil, da je brez mene čisto izgubljen ... mu bom rekla, NE, hvala, ne želim si in ne zmorem takega partnerstva.
    - Če pa bo partner rekel, da je zadovoljen sam s seboj, da se ima rad, da je srečen, da mu je lepo na tem svetu, na je življeje lepo – ampak z menoj mu je še lepše in prijetneje in da si zato želi biti z mano.... takega pa lahko ljubim in živim z njim
     
    Zelo lepo in nazormno povedano kaj je smisel partnerstva. Ne dopolnjevanje temveč sožitje.
    Bistvo je namreč v tem, da nimamo partnerja zato, da nas dopolnjuje, izpolnjuje, podpira, balansira in kaj vem kaj še... S tem samo obremenjujemo drug drugega in prihaja do kriz. Imamo ga preprosto zato, ker nam je življenje z njim lepše, prijetnejše, ker si želimo biti z njim – ne pa zato, ker moramo biti, ker drugače ne znamo, ne zmoremo.
     
    Vsak človek ima svojo energijo. V Celestinski prerokbi je lepo opisano kako prihaja do nesoglasij med partnerjema. Ko nekomu primanjkuje energije, ni več »samostojna celota«, podzavestno na nek način prične črpati energijo od partnerja. Prihaja do sporov, konfliktov.
     
    Prepričana sem in tudi življenje mi je to dokazalo -na meni sami in na ljudeh okoli mene- da nam vesolje pošlje vedno "tapravega" partnerja; to je tistega, ki ga v danem trenutku potrebujemo za naš razvoj. V kolikor se moramo v tem življenju učiti partnerskih odnosov, se moramo pač učiti. Potrebujemo torej točno take partnerje, ki nam bodo pomagali s svojim obnašanjem in odnosom priti do določenih spoznanj in sprememb nas samih. Če se imamo veliko za naučiti in mi to odbijamo, bo morda učenje potekalo vse življenje in sanjskega partnerja nikoli ne bomo srečali, ker ne bomo dosegli takega nivoja zavedanja, kjer se on lahko pojavi.
     
    To se tako značilno kaže v tem, da nekateri spreminjajo partnerje, sebe pa ne in privlačijo k sebi vedno enake partnerje (ker od sebe dajejo enak energetski vzorec) in vedno slej ko prej pridejo z vsakim partnerjem v isto situacijo- stojijo pred isto "domačo nalogo", ki se ji pač ne moreš izogniti. Treba jo je rešiti in se ob tem pomakniti ob spirali zavedanja malo višje.. Zato je tudi popolnoma odveč imeti kakršne koli občutke krivde: zakaj sem se spečal/a ravno z njim/njo...? S komerkoli bi se, bi si bili na nek način podobni- vzorec bi bil isti.
     
    Bistvo vsega je spreminjati sebe, ljubiti sebe.. Šele potem, ko znamo živeti sami s sabo, ko partnerja ne potrebujemo nujno za našo srečo, ko ugotovimo, da ljubezen in sreča ni le partnerjev odnos do nas, da ljubezen je Življenje, vesolje..mi sami, ko smo "energetsko" samostojni in ne potrebujemo NIKOGAR, da bi se naslanjali nanj, iskali varnost, zaščito, podporo... šele potem smo zreli za tistega pravega sanjskega partnerja. In šele potem tudi pride.. kot tisti metulj, ki ga prenehamo loviti. Ko lahko le dajemo brez namena povračila, ko se z njim dopolnjujemo, ne pa izpolnjujemo. Part-near / vzporedne poti / in ne skupne ali celo prepletene.
     
    Vsak partner nam je torej poslan, da nam (drug drugemu) pomaga do teh spoznanj. Za marsikoga mislimo - bil je edini pravi... in res je bil pravi - za tisti trenutek. Ko smo bili na določenem zavedanju, smo ga pritegnilli, ker nam je v tem odgovarjal. Ko smo se od njega naučili kar nam je lahko nudil za učenje (in on od nas), spoznanja, se naše poti razidejo. Zavedanje ponavadi začne dvigovat en partner. Če mu drugi sledi, se lahko razvije partnerstvo na zelo visokem nivoju in morda celo drug za drugega ugotovita, da sta "taprava"! Če eden zaostaja, se sčasoma njune poti ločita.
     
    Mislim, da ni nujno, da imamo v vsakem življenju "tistega tapravega", včasih potrebujemo kakšnega drugega, da je naš razvoj hitrejši. To je lepo opisano v Usodi duš. Naš Življenjski partner pa nas mogoče v tem življenju spremlja kot naš otrok ali katera druga bližnja oseba....
     
    Včasih nam pride nekdo na pot, pa mi ne "čutimo" kemije. Nikoli ne vemo, kdaj zamujamo lastno šolo, ki bi nam pomagala pri spremembi v sebi, da res pridemo do pravega. Ali pa nehote res zamujamo pravega. Seveda vse to ne pomeni, da sprejmemo kar vsakega, ki nam pride na pot in besno iščemo, kaj se imamo od njega naučiti. Take stvari pač čutimo v sebi- kot zaljubljenost, simpatijo, tisto "nekaj", kar nas vleče k nekomu.
     
    Vesolje nam bo poslalo in obdržali bomo tistega partnerja, ki nam je namenjen. Vsi ostali, ki pridejo in gredo, so tu zato, da nas nečesa naučijo v življenju, da nas v nekem smislu izzovejo. Morda nam je trenutni namenjen zato, da iz sebe očistimo ljubosumje.... nesamostojnost....
     
    Človek mora biti sam zase celota, se naučiti energijo dobivati iz vesolja sam. Šele potem lahko dve osebi čudovito živita skupaj- ena OB drugi in ne ena NA drugi. In če se ena odmakne, druga še vedno stoji pokonci! In nihče se ne čuti izkoriščanega, izčrpanega, uporabljenega, obe lahko "dihata", nihče ne visi na drugem, nihče ni odvisen od prisotnosti drugega..
    Oba imata energije dovolj, in ta se lahko prepleta in plemeniti.. Nihče ni VEČ, nihče ni MANJ.
    In če smo celota, svobodni, in če je tak tudi naš partner, ga sprejemamo takega kot je, ker ne iščemo na njem in od njega stvari, ki bi jih sami radi imeli.
     
    Partnerstvo je komplicirana stvar, ker ga pogosto narobe dojemamo. Paradoks pa je ta, da šele ko znamo živeti popolnoma samostojno, brez partnerja, dobimo res tistega tapravega, ki "nam leže na dušo" !
     
    Enaki principi veljajo tudi za prijateljstvo. Od nobene osebe naj ne bi bili odvisni, družili naj bi se s tistimi, ki nam lepšajo življenje ....
     
    PS: opazila sem, da se tale moj zapis pojavlja na več koncih interneta, v raznih blogih itd..
    Super, me veseli, da je komu všeč in da je uporaben - prosim pa da je v takem primeru objave naveden tudi vir - tale internetna stran in moj blog ter moj podpis !
  2. daisy

    Post - izkušnje, nasveti / 4

    Avtor: daisy,

    Presnova med postom in zaključevanje posta
    Zaključek posta je najpomembnejši del posta nasploh.
    Najprej je treba biti pozoren kdaj post končati – kdor nima toliko zaloge kot jaz, mora paziti, da začuti, kdaj gre telo »čez mejo« in res začne zažirati samo sebe. To pomeni, da ne jemlje več le odvečnih in balastnih reči, amnpak začne razkrajati in porabljati mišice, organe ... se zažira v substanco. Postanemo utrujeni, zopet lačni zelo šibki... to so znaki, da je potrebno takoj prenehati s postom, da smo dosegli rdečo črto....
     
    Zopet začeti s hrano pa je lahko zelo nevarno početje, če tega ne delamo pravilno. Tu ga lahko polomimo in si okvarimo kak organ (jetra, ledvice, slinavko, želodec itd....). Med postom (tole bo spet ena laična razlaga, kot sem jo našla v knjigah o postu) telo namreč neha proizvajat določene snovi (encimi...), ki pomagajo pri presnovi hrane. Zato je tudi med postom zelo važno, da se niti malo ne pregrešimo, ker telo ni pripravljeno na drugačno hrano kot sokove in ima lehko resne težave s presnovo. Pa tudi kar se tiče prečiščevanja telesa – če se pregrešimo, je s tem konec- telo spremeni delovanje...
     
    In vse te pomožne snovi, ki jih ne proizvaja med postom, mora telo začeti počasi spet proizvajati. Zato je zelo pomembno, kaj uživamo po postu... Začnemo z namočenimi slivami, nastrganim jabolkom itd... vse to je našteto v knigah- kaj je najprimernejše – tudi za ćimprejšnjo dobro prebavo, da se hitro znebimo klistirja (dva do tri dni..). In na začetku še pijemo pretežno sokove.... in malo po malo hrane... v obratnem vrstnem redu kot smo jo pred postom izklapljali. To mora trajati zelo dolgo, vsaj pol toliko dolgo kot post sam....
     
    Počutje in psiha, zdravje in ozdravljenje....
    Med postom sem sem počutila kot CAR. Bila sem zelo ponosna sama nase in tudi to mi je dalo velliko energije. Seveda so v začetku ljudje okoli mene govorili, da me bo pobralo, da to ni zdravo (iz tisoč in enega razloga), da si bom okvarila vse živo.... Nič od tega se ni zgodilo. Iz dneva v dan sem se počutila bolje, imela sem dovolj energije, sem pa meditirala (sproščanje), hodila po svežem zraku in se sploh nekako bolj zavedala sama sebe. Skratka, ni panike.
     
    Pred začetkom sem imela kar veliko kg in po postu še vedno preveč. Bolezni nisem odpravila, sem pa imela idealno krvno sliko – nobenega holesterola, sladkorja ali mašlob v krvi (prej sem imela že nekaj holesterola in maščob), tudi sicer sem imela dobro kri.
     
    Laično se mi zdi, da bolezen lahko »zažreš« s postom če se spraviš res do meje, ko začneš zažirati samega sebe. Jaz sem bila od tega še zelo daleč. Imela sem še preveč zaloge. Vem pa ne...
    Morda mi tudi zato ni izginila bolezen, ker se mi je že razširila in sem imela že tudi kako metastazo... Morda lahko zažreš tumor, ne moreš pa tistega, kar kroži naokoli po krvi ali kjerkoli že.... Ne vem, ugibam. Tega itak ne morejo dokazat... Tumor, katerega sem imela pred postom se je sicer zmanjšal, ni pa izginil....
     
    Zaenkrat toliko o tem. Bila bi vesela, če bi še kdo kot komentar dodal svojo izkušnjo, če se sama spommnim še čessa, pa bom dodala kot popravek...

  3. daisy

    Energije BORA

    Avtor: daisy,

    Ker je ravno čas, ko bo marsikdo izmed nas užival v senci borovcev....
     
    BOR
     
    LASTNOSTI: SVETLOST, VITALNOST
     
    GLAVNO SPOROČILO : POTREBNA JE SVETLOBA, PONOVNO ODKRIVANJE LASTNE VITALNOSTI IN POVEZANOSTI Z ŽIVLJENJEM
     
    Le kdo še ni občudoval borovca ob sončnem zahodu? Ko se zmrači, namreč bor ujame svetlobo zahajajočega sonca v svoje lubje in jo zadržuje veliko dlje časa kot ostala drevesa. Debla in veje dobesedno žarijo. Bor je drevo svetlobe in sonca, vsaka iglica in celo njegova skorja zmorejo ujeti svetlobo.
    Na sebi nosi moške in ženske cvetove, kar mu omogoča samooploditev in v tem pogledu je nosilec življenja.
     
    ENERGIJE BORA :
    Vsak posameznik si postavlja meje in se identificira s to omejeno različico v sebi. Naše težave se nam lahko zdijo neizmerne, ker jih vidimo le iz omejene perspektive, zato se lahko počutimo izgubljene v temi.
    Zato moramo okrepiti svojo notranjo svetlobo. Bor pomaga, da opazimo svetlobo v okoliščinah, ki se zdijo morda brezupne.
     
    Dostikrat se ujamemo v nagnenje ega h kategoriziranju in etiketiranju stvari in ljudi, kar nas odreže od njihove biti. Včasih se nam zdi, da nas nosi sila, na katero nimamo nobenega vpliva. Borova energija nas opominja, da imamo v sebi iskro življenja in da pretoka te življenjske energije ne moremo ustaviti.
     
    Naša nepovezanost z življenjem in meje, ki nas utesnujejo, vplivajo na energijske ravni in imajo fiziološke posledice, kot so utrujenost, šibkost, lenobno delovanje organov, depresivnost.
    Bor nam pomaga znova odkriti vitalnost in povezanost z življenjem ter ohraniti obnovljeno energijo. Ker prižiga našo notranjo luč, odvrača tudi depresivnost.
     
     
    UČINEK NA ČAKRE :
    Bor nam pomaga pri :
    - razjasnitvi idej, jasnejšemu pogledu na stvari ( čelo )
    - izražanju sebe, izkazovanju življenjske radosti ( grlo )
    - občutku radosti nad življenjem ( srce )
    - olajšanju čustev, obnovitvi čustvene energije ( sončni pletež )
    - okrepitvi vitalnosti z dostopom do življenjske sile ( hara )

  4. daisy

    TOŠE Zajdi Zajdi jasno sonce

    Avtor: daisy,

    F E N O M E N A L N O !!
     
    http://www.youtube.com/watch?v=LKRaXPYSzKY
     

    Zajdi, zajdi jasno sonce
     
    Zajdi, zajdi jasno sonce,
    Zajdi pomrachi se!
    I ti jasna le mesechino,
    Begaj udavi se!
     
    Crni goro, crni sestro!
    Dvajca da crnime!
    Ti za tvojte lisja le goro,
    Jas za mojta mladost.
     
    Tvojte lisja gori, sestro,
    Pak ke ti se vratat.
    Mojta mladost goro, le sestro
    Nema da se vrati.
    Mojta mladost goro, le sestro
    Nema da se vrati.
  5. daisy

    Energije BUKVE

    Avtor: daisy,

    Evo, Kukica - najprej za bukev...

    BUKEV
     
    LASTNOSTI: VEDROST, ZAUPANJE
     
    GLAVNO SPOROČILO : SAMOZAVEST
     
    Bukev je eden najmogočnejših listavcev. Njeno ravno deblo doseže tudi do 45m v višino, korenine pa se širijo daleč, a ne globoko, kot bi za tako mogočno drevo pričakovali. Uspeva z veliko vitalnostjko in je zelo odporna. Odvrača napdalce, velja prepričanje, da obvaruje pred strelo. Njen les je čvrst in ga je težko upogniti v kakršnokoli drugo obliko. Njena odpornost izvira iz njene moči in samozavesti. Od tod rek: biti moramo pokončni kot bukev - najti stik z virom notranje moči ki odpravlja konflikte, saj seva umirjenost in gotovost.
     
    BUKVINE ENERGIJE :
    Naš vsakdanjik sapremljajo razni strahovi, ujeti smo v začaran krog, v katerem negotovost, ki jo občutimo, poraja nove strahove. Pomanjkanje samozaupanja nas navdaja z dvomi o nas in naših sposobnostih, pa tudi o dvomih o odkritosti in mnenju drugih, katerim zato ne zaupamo.
    Samozavest bukve nas razvedri, osvobaja strahu in odpira stik z našimi drugimi lastnostmi. Bukvina energija vrača samozaupanje in pomirja duha, nam pomaga pri odločitvah in oblikovanju mnenja.
     
    Bukev tudi zdravi duševne posledice strahu – pogosto so to težave s prebavili. Bukev spodbuja notranjo spremembo in s tem v harmonijo v telesu. Vneto in boleče grlo je pogosto posledica energijskih blokad zaradi strahu in pomanjkanja samozaupanja, zato pri tem zelo koristi bukvina energija.
     
    Plahost preprečuje, da smo kar smo v resnici, da se ne upamo izraziti. Bukev pomaga, da o sebi izgradimo pozitivno mnenje in si bolj zaupamo. Bukev odpravlja tudi vse simptome ki so povezani s šibkostjo (po kitajski medicini je strah čustvo, povezano z ledvicami.)
     
    UČINEK NA ČAKRE :
    Bukev nam pomaga pri :
    - jasnem razmišljanju ( čelo )
    - pridobivanju občutka zaupanja, da lažje izrazimo svoje mnenje ( gralo )
    - pridobitvanu zaupljivosti in biti pripravljeni sprejemati in dajati ljubezen ( srce )
    - tem, da nas čustva preveč ne prevzamejo ( sončni pletež )
    - pri dostopu do lastne moči in vere v življenje ( hara )
  6. daisy

    Zdravilna energija dreves

    Avtor: daisy,

    ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES
     
    Ko sem se lani novembra preselila iz stare hiše z velikim dvoriščem in vrtom preselila v blok, mi je bilo precej hudo ker ne bom imela več toliko stika z naravo, z zemljo.
     
    Na dvorišču sta rasla dva ogromna divja kostanja, ki sta opojno dišala, ko ju je, polna cvetov, grelo spomladansko sonce. Jeseni sem nabrala –kot narekuje izročilo- točno 42 najlepših kostanjev in jih dala v pokrov škatle od čevljev ter porinila pod posteljo, da bi odvračali škodljivo sevanje...
     
    Vsako leto me je rezveselila tudi češnja – najprej s cvetjem, ki je vzcvetelo skorajda čez noč, nato z okusnimi hrustavkami, ki so obrodile koncem junija. Velik, star in zgrbančen oreh je radodarno podarjal svojo senco in jeseni orehe – enkrat večje, drugič manjše. Če pomislim, da se nam jih včasih ni ljubilo niti pobirat... S partnerjem sva posadila smreko, simbol najine veze... imela je kak meter v višino... sedaj meri najmanj pet metrov... Potem je bila tu še na pol divja trta z grozdi sladkega in značilnega okusa šmarnice in debelo lupino, ki si jo, ko si pocuzal sredico grozdne jagode, ponavadi izpljunil .... Leta in leta sem urejala zelenjavni vrt, rože.... imela sem redčelistni javor, jasmin, španski bezeg, sivko, japonsko kutino, žajbelj.... in pa PUŠPAN.
     
    Imam prijateljico (pravim ji moj »guru«), ki se veliko ukvarja z energijami, dela tudi z energijami dreves in zdravilnih rastlin in zna prejeti njihovo energijo ne da bi jih (zelišča) utrgala. Ona me je tudi iniciirala v dve stopnji reikija in poučevala o različnih energijah ter me včasih vzela s seboj v Volčji potok, kjer sva opazovali drevesa in občutja v njihovi bližini. V Volčjem potoku je veliko že precej razraslih pušpanov in zdelo se mi je prav nenavadno, kako me je vsak prav dobesedno poklical s svojim vonjem, ko sem šla mimo, četudi ga nisem takoj opazila. Z rokami sem šla skozi njihove veje in z užitkom vdihavala vase njihov vonj...
     
    Potem sem naletela na knjigo (ne, pravzaprav je bilo obratno -ona je naletela name): Zdravilna energija dreves Patrice Bouchardon. Že sama kniga je tako polna energije, ki veje iz čudovitih fotografij, da jo začutiš že samo ko jo listaš.
     
    Ker sem bila takrat v hudi stiski - boleče sem se izvijala iz partnerstva, katerega v bistvu nisem želela prekiniti in mi je bilo zato precej težko, ko se mi je vedno bolj izmikalo iz dosega rok in srca; sem z zanimanjem brala kakšno energijo nudijo drevesa in iskala kakšno pomoč mi lahko nudijo. Že od nekdaj sem namreč na morju uživala pod borovci, skušala začutiti njihovo energijo ali enostavno sedela pod njimi s podplati položenimi na njihovo deblo...
    In sem ga našla – ga šla takoj kupit in ga posadila – PUŠPAN. Njegovi lastnosti sta stalnost in osvoboditev / glavno sporočilo pa odložitev bremen preteklosti, ponovna povezava s stalnostjo življenja. Vsako jutro, ko sem bila na vrtu, sva malo »pokomunicirala«.. malo sem ga pokuštrala in vdihavala njegov vonj..
     
    No, in potem sem se, ko so se razpletle moje osebne vezi, preselila v blok. Hud udarec pri selitvi mi je še vedno to, da bo na mestu naše stare hiše, dvorišča in vrta zrasla nova, modrena, škatlasta zgradba, zaradi katere bo podrto poleg hiše še vse drevje... Kar sem lahko, sem podarila znancem, prijateljem – šli so grmi, vrtnice, celo javor, pušpan pa mi je uspelo presaditi na trato pred blok, kjer stanujem. Kostanji so letos cveteli zadnjič, prav tako češnja in oreh.. Smreka je simbolično tudi odslužila svoje... tudi njo čaka klavrn konec.
     
    Bila sem žalostna. Resda je okrog bloka polno dreves in zelenja, travniki so polni malih marjetic, ki so mi še posebej pri srcu.... Moj pušpan je dobro prestal zimo, sedaj pa se je – kot bi ga zadela kap – kot so mi rekli strokovnjaki za rastline – začel sušiti in izgleda, da ne bo preživel. Še en »udarec« več... Zima je minila...
     
    Pa je tu pomlad in topli dnevi, vse cveti in diši. Z mojo malo kužo sem začela hodit po okolišnjih ulicah in končno gledat okoli sebe – in našla sem kar sem iskala. Svoj Volčji potok, svoje dvorišče in vrt....
     
    Že spomladi je pri sosednji hiši pisano cvetela ograja, sestavljena iz forzicije in kitajske kutine. Travnik med to hišo in blokom, ki je v bistvu »nikogaršnja zemlja« in ga nihče ne kosi, je zrasel in vzcvetel .. vse diši in je polno barv, kot bi hodil po cvetočem polju...
     
    Sprehod začneva pod drevoredom javorjev. Nato zavijeva na sosednjo cesto, kjer se košatijo lipe – ena za drugo. Cvetijo in božansko dišijo. Čebele se pasejo na cvetkih in komaj letajo, tako imajo že polne žepke na nogah.
    Ko zavijeva na sprehajalno stezo, se znajdeva zopet v lipovem drevoredu. Lipa mi daje občutek izrednega miru, sprostitve in svobode- kot da diham bolj sproščeno in svobodno... tudi svobodneje v duši... Na koncu steze je tlakovano preddverje stavbe, kjer je na škarpi nasajenih nešteto malih pušpančkov, ki me vabijo s svojim vonjem. Prijetno jih je malo pokuštrati po listkih....
     
    Za vogalom, na naslednji ulici, najprej srečava dva velika oreha, ki stegujeta veje čez ograjo na pločnik. V njiihovi senci postojim in jih skušam začutiti. Malo naprej raste na zanemarjenem dovozu v garažo individualne hiše na tisoče različnih cvetic, med njimi ogromno maka in turških nageljnov. Vse divje, neurejeno in čudovito. Mak – kot na polju ?! Vzdolž ulice so nizke hiške z urejenimi vrtovi, kjer lahko občudujem smreko, jelko, cedro, krasen bor, pa češnjo in rdečelistni javor......
     
    In svoj mini meditativni sprehod končam s prečkanjem cvetočega travnička... pa na koncu pred blokom mimo mojega ubogega pušpana, za katerega se trudim z vsemi silami, da bi preživel.... (gnojim ga, dajem mu posebno hranivo za korenine, obdala sem ga z ograjco, da ne bi po njem lulali psi ...). Morda pa je svojo nalogo opravil tudi on... ??
     
    In seveda na balkonu moja mandarina, ki je imela letos skoraj 50 cvetov in sedaj so na njigovih mestih že male zelene okrogle bunkice... Lani jih je večina odpadla, dozorela pa je ena sama okusna mandarina. Upam, da bo letos dobra bera. ( slike moje mandarine so tule: http://www.marjetice.com/neretva.htm )
     
    Energija dreves je energija, ki se je večine ljudi niti ne zaveda (še najmanj tisti, ki brezsrčno pretirano obrezujejo vsa drevesa po vrsti in iz njih delajo dobesedno kriplje).
    Vsako drevo ima svoje sporočilo, svojo posebno energijo. V nadaljevanju bom opisala nekaj naših najbolj znanih dreves in njihove verte energij, njihova sporočila. Morda bo kdo ugotovil, da mu res nekatera drevesa dajejo določene prijetne občutke.......

    Na koncu pa tudi na kratko, kako se približamo takšni energiji, kako jo sprejmemo, čeprav menim, da tisti, ki jim je do tega, to začutijo že sami od sebe...

  7. daisy

    Tolerirati ali Sprejeti

    Avtor: daisy,

    Mislim, da je toleranca ena najslabših stvari.....
    To se sliši gotovo kot ena najbolj neumnih in nerimernih izjav . A če razmislim podrobneje o njej, jo podpiram.
    Zakaj?
     
    Seveda ne mislim razglabljati o ekstremnih primerih.. Gre za odnose med ljudmi, ki ih srečujemo vsak dan...
    Ljudje živimo en z drugim, se srečujemo pogosto, občasno, smo na nek način odvisni drug od drugega – osebno, poslovno ... Jasno je, da z veliko osebami nismo kompatibilni, lnismo na enaki valovni dolžini. Tu nastopi konflikt- ali javni, navzven - ali pa raste v nas navznoter.
     
    Kdo še ni doživel, da mu gre nekdo ali nekaj »na živce«, da to osebo in/ali njena dejanja, govorjenje... komaj prenaša,. Tu nastopi naša toleranca.
    Tolerantni smo iz več razlogov- ali s to osebo živimo, morda celo v partnerstu, morda vemo, da počne kar pač počne iz določenih razlogov, ki jih skušamo razumeti, spet morda imamo to osebo radi in je ne bi radi prizadeli.... Variant je ničkolliko.
     
    Je toleranca iskreno čustvo? Ali je lažno, hinavsko, tudi do samega sebe?
     
    Kaj pa pomeni toleranca?
     
    To, da dopuščamo, da obstaja nekaj, do česar imamo odklonilen odnos... to je ena razlag v slovarju...
    Če dopuščamo da se okoli nas dogaja kar naprej nekaj, kar ne odobravamo, pa smo tolerantni- ne odreagiramo, prenašamo strpno vso stvar, pomeni, da na nek način nismo iskreni do sebe, do drugih.
    Zadeva nabira v nas iz dneva v dan kot v eokonom loncu . Enkrat bo preveč in varnostni ventilček bo popustil. Prišlo bo do reakcije- navzven ali pa navznoter (kar je za nas še slabše).
     
    Povedano bolj po domače: če sem tolerantna, pomeni, da se ob meni kar naprej dogaja nekaj, kar mi gre na živce, pa sem se odločila, da bom mirno to dopšuščala... Saj se prav grozno sliši, a tako je res. Ker na živce mi gre pa še vedno.... Dostikrat smo ponosni na to, da smo tolerantni... »Sem zelo toleranten« reče kdo. Zame to ni pohvalno -mislim si: ne znaš sprejemati ljudi takih kot so.... Ironija.. ponavadi so najbolj »tolerantni« tisti, ki so v bistvu najmanj tolerantni... dokler jim ventilček ne popusti... potem se jim pa »strga« in pride do agresije- besedne, fizične... Nato nastopi ponovno faza tolerance... kdo še ni doživel kaj podobnega?
     
    Bolje je zadevo sprejeti.......
    To je seveda bistveno težje, a nudi olajšanje. Če nekaj, kar moramo tolerirati, sprejmemo, pomeni, da nas ne živcira več. Če je neka oseba taka in taka... in nam gre na živce... če jo bomo uspeli sprejeti tako kot je, nas njeno obnašanje ne bo več motilo. Sprejeti še ne pomeni odobravati, pomeni pa, da paro, ki bi se nabirala v našem loncu, sproti odpihnemo stran. .. ..
    Dostikrat nam itak ne preostane drugega, kot da stvari sprejmemo. Lahko se umaknemo, a te možnosti nimamo vedno na razpolago. Bomo potem vedno tolerantni? Kdo to zmore? Kdo zmore iti dolgoročno preko sebe brez kakršnihkoli posledic?
     
    Morda se kdo vpraša- zakaj bi sploh razmišljal o tem, se sploh ubadal s tem? Zaradi SEBE. Predvsem zaradi sebe. Zaradi našega notranjega miru. Sprejeti druge, razumeti ljudi in svet, razumeti (najprej) sebe... vse to nam daje notranji mir in zadovoljstvo. Šele na tak način nehote vplivamo pozitivno tudi na druge. Tu nastopi čarovnija... ko človeka sprejmemo takšnega kot je, se dostikrat začne spreminjati.... 
     
    Ne smemo pozabiti tudi tega, da spremenimo lahko le sebe. Torej drugih ne moremo spremeniti. Spremenijo se lahko le sami. Mi pa lahko izbiramo- ali jih toleriramo, ali pa sprejmemo take kot so.
     
  8. daisy
    Oprostiti.... nekatere stvari zelo težko, a najtežje samemu sebi.
    Odpustiti... nujno!
    Pozabiti.... včasih lažje, drugič težko ali nemogoče; veliko lažje, a nevarno je nekam zakopati, zatlačiti.... skriti..
     
    Pred leti sem se znašla pred težko življenjsko preizkušnjo, kar me je pripravilo do tega, da sem - nevernik kot sem bila – v skrajni stistki zaprosila univerzum boga ali kogarkoli in karkoli – če pač obstaja »tam gori« - naj se zgodi nekaj, da mi bo bolje, ker tako ne morem več. In ko mi je bilo (resnično) uslišano in ko sem zajadrala v sfere spoznavanja same sebe in smisla »biti tukaj in zdaj«, sem se najprej srečala z odpuščanjem.
     
    »Svojo pot« naj bi človek namreč pričel s tem, da odpusti in prosi za odpuščanje in s tem olajša svojo dušo, če to seveda misli iskreno in iz srca.
    Zaprosila sem torej vse, ki sem jih kdaj hote ali nehote prizadela, da mi oprostijo, odpustijo in zaprosila sem vesolje (energijo, boga...), naj mi pomaga, da bi lahko jaz oprostila, odpustila vsem, ki so me kdaj hote ali nehote prizadeli. To ne storiš velikokrat v življenju in ko to izrečeš in pošlješ v vesolje, začutiš resnično iskrenost in željo da se to uresniči.
     
    Vendar samo to ni dovolj. Stvari, ki te žgejo že kdove koliko časa, ne izginejo samo zaradi izrečene želje in še tako dobri nameni terjajo veliko dela na sebi, da to dojameš in resnično tudi živiš. Ni gumba, na katerega bi pritisnil in »puf« izgine....
     
    Oprostiš lahko šele takrat, ko dojameš smisel življenja, ko dojameš, zakaj si tukaj in zdaj - ti in drugi okoli tebe. Zakaj in s kakšnim namenom je bilo tisto, kar naj bi oprostil, rečeno, storjeno. To je težko. Zavedati se namreč moraš, da se ti določene stvari enostavno morajo zgoditi, ker je tako namenjeno, da se iz njih naučiš, se spremenič, dojameš.... Filozofija našega bivanja, ki je tako zelo skregana z logiko, z razumom. Filozofija, ki nas postavlja med sebi enake duše, ki se vsaka na svoj način trudi doseči svoja spoznanja, duše, ki z določenimi nameni komunicirajo druga z drugo, da se nam dogaja, kar se nam mora, da se razvijamo... kot igralci na odru, drug drugemu pomagamo živeti in spoznavati.... In ko to veš, lahko oprostiš... ker dotični ni vedel, ni znal, ni mogel drugače.......
     
    Odpustiti Let it go – naj gre!
    Odpustiti je nujno, če želimo naprej. Vsaka prizadetost, skrb, sovraštvo, jeza, se v nas valja kot črv in nas razjeda. Ne maram črvov, nagnusni so mi.... in če si predstavljam, da lazijo v meni in me razjedajo... Uh! Potegnem vodo in jih splaknem z vrha glave skozi podplate ven... in mi je že lažje. Ni vredno, da me razžira. Nobena stvar! Sploh pa, če to ne reši ničesar! Če pomislim, da ne morem spremeniti niti delčka sekunde za nazaj, je vsako valjanje v nekih negativnih čustvih »za nazaj« čista potrata energije in dragocenega časa.
    Stvari, ki jih ne moremo spremeniti, je potrebno sprejeti : ..... A TAKO..... no , ja....O.K.......
    Moram reči, da je meni to ena najtežjih stvari v življenju, po drugi strani pa edina smiselna.
     
    Ubadati se z nečim, na kar nimam več vpliva? Kar je bilo, se je itak vtisnilo vame na način, kot je bilo potrebno, bila je izkušnja, ki bo vsebovana v intuiciji, ki ji bom naslednjič prisluhnila. Intuiciji- ne razumu! In če pogledam naokoli, ljudje se največ ubadamo s stvarmi, na katere nimamo več vpliva in jih nemoremo spremeniti. Stvari iz preteklosti, ki so že mimo... Namesto da bi se vprašali kaj nam je to prineslo pozitivnega, kaj se lahko naučimo za življenje, se ubdadmo s prizadetostjo, zamerami...
    Odpuščanje je nujno, ker me otežuje. Kamen za vratom, Ampak samo mojim. Sploh ne tistega, ki me je prizadel- tisti morda še ve ne, ali pa ga ne briga.. Kamen je za mojim vratom, črvi so v meni. Zakaj to dopuščam? Ker je tako težko sprejeti kar ne moreš spremeniti. Ker si nemočen, ker ne moreš ničesar več storiti, da bi se to ne bilo zgodilo.
    Kadar še občasno zaplujem v te kalne vode, se vedno opazim in takoj vprašam: Lej,jo,lej! Že spet in še vedno !?!?! Kaj imam od tega, da to premlevam in se valjam v tem? Takoj sprevidim, da prav nič koristnega, prej obratno. Če je potrebno se stulim, dam iz sebe, nato pa »potegnem vodo« in adijo! - do nadaljnjega? Morda.. a vedno hitreje splakujem stvari... to je dobesedno trening.
     
    Pozabiti zelo, zelo težko. Morda nekoč... Ampak zakaj? Še vedno od nekje priplava na dan.. resda vedno redkeje, pa vendar. Ampak zdi se mi, da vem zakaj ne morem pozabiti, pa čeprav sem že oprostila in odpustila..... Stvar je drugje.....
     
    Lani jeseni sem bila na izletu na obiranju mandarin v dolini reke Neretve in spotoma smo si ogledali tudi Medjugorje. Šla sem si ogledat cerkev in znašla sem se na klopi v cerkvi sredi maše v italijanskem jeziku. Razumela sem bolj malo. Pritegnilo me je petje vseh ljudi v cerkvi ob spremljavi sintisajzerja, prijetno melodično petje, ki ni bilo nič kaj podobno enoličnemu govorjenju duhovnikov....... Začela sem peti zraven melodijo, lepa glasba me vedno prevzame. Trenutek in okolje sta naredila svoje in ponovno mi je prišlo na misel odpuščanje drugim in drugi meni..... Ponovno sem izrekla misli odpuščanja... potem pa me je prešinilo.... PA SEBI ?
    Sprevidela sem, da ne morem odpustiti sama sebi, ker sem dovolila, da so se določene stvari dogajale z mano, ker se nisem pravočasno potegnila zase, ker sem si dovolila poniževanje... ker nisem v življenju storila tega in onega.... Vse to sem zagledala v sebi in kar spreletelo me je.... Enostavno nisem pomislila, da moram oprostiti tudi sebi! Verjetno sploh najprej sebi. Ali pa sem mialila, da te zamere do sebe nimam, saj mi je bilo vse jasno, saj razumem - da takrat nisem znala, nisem zmogla drugače, da sem mislila da je zame to najbolje itd..itd... vse jasno! Ampak vseeno si očitno še nisem mogla oprostiti. Človek je res sam sebi najhujši sodnik. Pa sploh si ne bi smeli soditi!
     
    In to, mislim, da je razlog, da določenih stvari ne morem pozabiti. Ker me še vedno težijo. Zaradi mene same- ne zaradi drugih. Ker sem prestroga do sebe? Ker se nimam dovolj rada?
     
    No, to pa je že druga zgodba, ki pa je v bistvu rdeča nit vsega mojega iskanja ..........
  9. daisy

    Teorija štirih načel

    Avtor: daisy,

    Rada bi opisala teorijo, ki zelo pomaga v vsaki življenjski situaciji... Pomaga živeti.
     
    Uči jo Richard Farmer, mojster Tai Chi-ja , ki ima na svoji web strani http://www.risingdragontaichi.com/ , med drugim tudi številne odlične članke (Articles: npr. The empty Boat ali pa The Path of Practice...), ki jih je vredno prebrati.
    Richard je imel pred dvemi leti v Sloveniji šolo oz.delavnice pod imenom "Živa preobrazba". Obenem, ko je prihajal v Slovenijo, je imel spotoma še nekaj eno ali dvodnevnih delavnic, ki so bile enkratne.
    Bila sem na njegovi delavnici in nekaj predavanjih. Tam sem se med drugim naučila preproste teorije za življenje, ki jo zmore čisto vsak in doživela najlepšo nepozabno meditacijo, s katero smo se naučili biti čvrsta celota, pa obenem prožni. (Kot drevo- če je pretrdo, ga veter zlomi. Če je premehko, ne stoji pokonci. Če je prožno in čvrsto, kljubuje vsakemu vremenu.)
     
    Richard je vedno rekel: ne učim vas nič novega. Samo pokažem vam, kaj imate že sami v sebi in kako to uporabiti.
     
    TEORIJA ŠTIRIH NAČEL (Four Principles)
     
    1. Ustavi se (stop)
    2. Sprosti se (relax)
    3. Odpri svoje srce (engage your heart)
    4. Naredi, kar si res želiš-poslušaj intuicijo (react naturally-do what you want to do)
     
    Kako to izgleda v vsakdanjem življenju?
    Recimo, da vas nekdo prizadene, razjezi...
     
    1. STOP
    Ustavimo se, ne odreagiramo takoj, ne gremo z glavo skozi zid. Dobesedno SE USTAVIMO. STOP !! Fizično in psihično!!
    Rečemo si: S T O P !!!

    2. RELAX
    Sprostimo se.
    To v praksi izgleda tako, da naredimo globok počasen vdih in prav tako počasen izdih in se pri izdihu popolnoma zmehčamo, kot prazna vreča, spraznimo možgane, kot da bi šel čez njih prepih in v tem momentu se v bistvu "priklopimo" na vesolje, na intuicijo. Važno je, da izklopimo možgane. Možgani nas kar naprej sekirajo in premlevajo vse živo, razum nam govori, da smo napadeni, užaljeni, da je to grozno, itd.... IZKLOP!
     
    3. ENGAGE YOUR HEART
    Odpremo svoje srce- srce nikoli ne reče NE, srce vedno dopušča in upošteva vse možnosti reagiranja in občutkov, nič naučenega, nič vodenega (kot zahtevajo možgani), nobenih blokad, vzgojnih omejitev... Kot bi na široko odprli vrata vsem možnostim. Nismo zablokirani,zaprti. Smo odprti.
     
    4. REACT NATURALLY
    Naredimo, kar začutimo, občutimo, da bi res radi naredili, da je RES za nas dobro (intuicija, poslušanje samega sebe). Odreagiramo kot čutimo in ne kot smo naučeni.
     
    In to je to.... Zadeva ni čisto preprosta, ni pa tudi ne težka. Treba je malo potrenirati... Zelo važni sta prvi dve načeli- da se ustavimo in sprostimo, ker brez tega ne najdemo poti do sebe.
    Ta načela veljajo v vsaki situaciji, še posebno, če smo zelo razburjeni ali prizadeti. Tako postanemo bolj umirjeni, ne reagiramo nepremišljeno in v navalu čustev, imamo priliko svoje čustvo in reakcijo spoznati in ji s tem vzamemo moč. Stvari nas ne prizadenejo več, ekstremnih čustev, ki nam škodujejo se tako izognemo. Preplavi nas notranje zadovoljstvo in notranji mir, ker reagiramo tako, kot si želi naše srce.
     
    Res deluje!
     
    Večina nas v dani situaciji prehitro in preveč prizadeto odreagira in si po nepotrebnem dela škodo. V teoriji štirih načel, kot jo uči Richard Farmer gre za to, da se ustaviš in s tem preprečiš nerazumen izbruh, ki lahko naredi več škode kot koristi. Potem SPROŠČENO (in ne pod paro kot kak lonec na pritisk, ki je eksplodiral) odreagiraš - kot želiš, kot ti pravi intuicija in te trenutni nagon. To samo pomeni, da dopustiš VSE možnosti in tvoja notranjost izbere tisto, ki je v danem trenutku najboljša zate.
    Prisebno ? Da. Ampak beseda prisebno ni vedno razumljena prav. Je v bistvu popolnoma pravilen izraz za tak moment, a biti pri sebi pomeni poslušati svoj notranji glas, mi pa si največkrat predstavljamo, da biti priseben pomeni vklopiti možgane in odreagirati z razumom, logiko...
    Pa to ni vedno najboljša pot.
     
    Richard je dal primer, ko te nadere šef, ker si ga polomil. Kako reagiraš? Lahko se razburiš, da nisi kriv, lahko se začneš vleči ven, valiti krivdo na druge, začneš prepir, obmolkneš in "zmrzneš" itd... Vse to ne daje pravih rezultatov. Prepir ali celo odpust je neizbežen.
    Lahko pa rečeš - ok. polomil sem ga. priznam. Kaj naj zdaj? Evo me- kaj boš z mano..? In presenetiš osebo na drugem koncu... S tem ji vzameš veliko moči, jeze..
     
    Ne vem, če sem znala primerno razložiti stvar, a ni mišljeno da se vedno reagira mirno in tiho.
    Bistvo je le, da odreagiraš z intuicijo in ne z egom, tako kot je zate res najbolje in kar ti za posledico da notranji mir. Velikokrat smo žaljivi in maščevalni, če nas kdo užali ali prizadene. Taka čustva nam definitivno ne prinesejo rešitve situacije in notranjega miru.
    Je pa prav, da povemo kar nam ni prav, a na pravi način in s "pravo energijo".
     
    Gre za preobrazbo energetskega potenciala, ki ga prinese čustvena reakcija.
    Naš največji problem so ravno pretirane čustvene reakcije. Pretirana čustva zameglijo našo intuitivno reakcijo.
     
    Seveda gre tudi za to- kdaj nas kdo lahko užali in prizadene... Kako visoko je naše zavedanje... ali že lahko ob določenih besedah RES ne začutimo več prizadetosti, ker osebo "razumemo" (to ni isto kot odobravamo!!!) zakaj ne zna drugače reševat stvari in se obnašat do nas.... in ko RES neprizadeto odvrnemo: poslušaj, to kar govoriš je traparija, neresnica, laž, ni potrebe, da tako govoriš z mano, tega mi ni treba poslušati, ne rešuj SVOJIH problemov tako, da žališ MENE itd, itd ....adijo....! Se obrnemo in gremo... In niti minute več ne porabimo za valjanje v negativnih mislih, ki bi se še podile po naši glavi...
    Je težko, ampak se resnično da. Trening, trening... ampak nagrada je veličastna. Ni strpnosti, ni tolerance, ni tlačenja čustev, ni uničujočih čustvenih izbruhov, po katerih se tresemo še dve uri od jeze in ponižanja....
    Je svoboda.. Biti cool- ne biti pod kontrolo ampak sproščen...
     
    Za popestritev :
    Richard nam je povedal tudi zabaven konkreten svoj primer reagiranja:
    Ponoči je naletel na zadrogiranca, ki ga je ustavil in hotel denar.
    Najprej se je ustrašil in hotel zbežati, potem pa se je spomnil prvega in drugega principa in to je tako zašokiralo tipa, da se je ustavil in ga debelo gledal (Richard je bil hladen kot špricer in ni kazal strahu). Potem je tip spet navali in Richard si je spet rekel-stop/relax in spet se je tip kot po čudežu ustavil, ko je začutil njegovo mirnost.
    Pri tretjem poizkusu pa se je spomnil še tretjega in četrtega principa- kaj je najboljše zame v tem hipu? Vsi smo napeto čakali, da bo povedal, kako so principi čudežno delovali in kako je umiril napadalca...
    Pa je rekel: "I ran away like out of hell!"
     
  10. daisy

    MAKKO-HO

    Avtor: daisy,

    MAKKO-HO STRETCHES
     
    Makko-ho raztegi so serija raztegovalnih gibov, ki odpirajo meridiane.
    Vaje so zelo učinkovite in koristne- ne le zato, ker raztegnejo vsak par meridianov, temveč tudi zato, ker lahko pokažejo stanje meridianov z ozirom na to, s kakšno lahkoto/težavo oz. gibčnostjo dosežemo določen položaj. Nekatere vaje so podobne vajam iz joge, toda način, na kateri jih izvajamo, je drugačen.
     
    Preden pričnemo z Makko-ho vajami, se sprostimo, umirimo. Med vajami se zavedamo svojega telesa in koristi, ki nam jih prinesejo raztegi. Poizkušamo »se čutiti« in tako še povečamo učinek vaj.
    - dihamo počasi, globoko in sproščeno
    - vsak razteg pričnemo s počasnim vdihom v začetni poziciji in se s počasnim izdihom spustimo v razteg
    - v raztegu se skušamo čim bolj sprostiti, malo zadržimo dih (ko smo globoko v raztegu in zadržujemo dih, se energija najbolj prebija skozi meridian)
    - še v raztegu vdihnemo in se ob ponovnem izdihu skušamo sprostiti še malo globlje v razteg. Ne balansiramo in ne potiskamo se na silo v razteg, le povečamo razteg do te mere, da nam je še udobno.
    - običajno vsak razteg naredimo s tremi dolgimi dihi in v vrstnem redu kot so navedeni spodaj, kar je pomembno zaradi zaporedja odpiranja meridianov, saj se navezujejo drug na drugega.
     
    PLJUČA / DEBELO ČREVO
    Stojimo na tleh s stopali v razmaku širine ramen. Roke sklenemo za hrbtom. Po vdihu, se z izdihom sklonimo navzdol, roke raztegnemo navzgor kolikor gre. Napravimo trikrat vdih/izdih in se ob vsakem izdihu skušamo sprostiti še malo niže.
     
    ŽELODEC / VRANICA
    Usedemo se z zadnjico med stopala in se z izdihom spustimo nazaj ter naslonimo na komolce. Če nam je dovolj udobno, se z naslednjim izdihom spustimo prav do tal in stegnemo roke za glavo. Dihamo (3x). Dvignemo se v obratnem vrstnem redu. Nato se upognemo naprej, da nevtraliziramo upogib nazaj.
    Če je ta vaja pretežka, lahko delamo prirejeno lažjo verzijo:
    Sedemo s spodvitimi nogami, položimo roke za sabo, izdihnemo in dvignemo boke kolikor moremo. Vzdržimo tri dolge dihe. Tudi to povzroči razteg želodčnega in vraničnega meridiana na prednji strani stegen.
     
    SRCE / TANKO ČREVO
    Sedemo tako, da se podplata in pete dotikajo, potegnemo jih čim bliže k dimljam. Z rokami objamemo podplate, komolci so zunaj/pred nogami. Sprostimo se in z izdihom nagnemo gornji del telesa čimbolj proti tlom. Prsni koš in haro (področje spodnjega dela trebuha) skušamo ohraniti čimbolj odprta. Napravimo trikrat vdih/izdih in se ob vsakem izdihu skušamo sprostiti še malo niže.
     
    MEHUR / LEDVICE
    Sedemo na tla, noge iztegnemo predse in se z izdihom sklonimo naprej, roki (obrnjeni tako, da so mezinci navzgor- t.j.hrbtne strani dlani skupaj) iztegnemo čimbolj naprej med stopala. Če ne dosežemo stopal, se primemo za gležnje ali golenico. Dihamo in s sproščanjem povečujemo razteg. Med prvima dvema dihoma gledamo predse k stopalom, med zadnjim pa sklonimo glavo navzdol h kolenom, da raztegnemo še zadnji del hrbta. Vajo lahko delamo tudi tako, da se iz stoječega položaja sklonimo globoko predse.
     
    OSRČNIK / TROJNI GRELEC
    Sedemo prekrižanih nog in prekrižamo roke ravno obratno kot noge (desna/leva) in objamemo kolena. Izdihnemo in se raztegnemo naprej ter ob tem potiskamo kolena navzdol. Tri dihe.., nato zamenjamo noge/roke in ponovimo vajo.
     
    ŽOLČ / JETRA
    Sedemo na tla, z nogami narazen, kolikor gre. Predstavljamo si, da imamo hrbet naslonjen na steno; navzgor stegnemo desno roko, levo imamo pred seboj položeno na tleh. Raztegnemo se na levo navzdol, kot bi drseli po navidezni steni in se poizkušali dotakniti tal ZA levo nogo. Držimo in dihamo (3x) ter sproščamo vedno niže. Nato se dvignemo in zamenjamo roki ter razteg ponovimo na desno stran. Ne pozabimo obdržati hrbet raven in ne sesedemo se v hari. Vrnemo se v center in sklenemo roke predse ter se iz bokov raztegnemo še naprej, z rokami čimdlje predse. Ponovno dihamo (3x) in se sproščamo v razteg.
     
     
    To je vseh šest vaj.
    Čeprav raztegi ne vzamejo več kot pet minut, so zelo učinkovit način da ostanemo fit , prožni in da čutimo, kako deluje vsak par meridianov v našem telesu.
    Makko-ho raztege lahko naredimo vsako jutro ali/in zvečer. Zjutraj smo nekoliko bolj togi in delajmo vaje temu primerno.
     
    Idealna je jutranja kombinacija s tibetanskimi vajami (npr. 5 ponovitev), ki prav tako odpirajo meridiane, so nekoliko lažje in nas primerno ogrejejo za nadaljevanje – shiatsu vaje. Iz dneva v dan nam bo lažje, raztegi globlji in počutje boljše.
     
    Makko-ho raztege najdemo v vsaki knjigi o Shiatsu in podobni literaturi (recimo Michio Kushijeve vaje).
  11. daisy

    Marjetice...

    Avtor: daisy,

    Že od malega so mi rekli, ko mi je bilo na travniku žal, če sem stopila na marjetico, da če pohodiš marjetico, se vedno spet postavi pokonci. In to mi je vedno v mislih.
     
    Če pohodiš Marjetico, se bo vedno postavila nazaj pokonci.
     
    Kaj pa če bi rasla nekje, kjer je ne bi mogli pohoditi? Na kakšnem robu, pod grmom, skrita pod listjem?
     
    Ne, najlepše in najzanimivejše je vendar na sredi travnika, kjer sije sonce, kjer brenčijo čebele, pojejo ptice in kjer dišijo ostale cvetlice.
    Resda lahko prikoraka kakšna krava ali ovca in jo pomuli.... Hja!
    Korenina in nekaj listkov vedno ostane, da lahko požene nov cvet.
     
    Kako lahko preprosta logika drobcene cvetke, male marjetke, da energije in volje do življenja!
     
    Krasno! To je res krasno
    Še dobro, da sem Marjetica
  12. daisy

    Delamo na sebi ?

    Avtor: daisy,

    DELAMO NA SEBI ??
     
    Malo me razganja od pozitive in bi rada spet kaj koristnega napisala... malo svojih izkušenj..
    Spet si namreč dokazujem, kako je pomembno delo na sebi in pozitivno gledanje na življenje in da brez nič ni nič. In da je počutje - odziv na naše težave, kakršnekoli že so, izključno v NAŠIH rokah. In deluje.
     
    Vsaka naša reakcija na vsako počutje, bolečino, bolezen situacijo itd.... je NAŠA - kako bomo reagirali je naša notranja odločitev, ki nadalje vpliva na naše življenje. Smo malodušni, sesuti, žalostni, veseli, pozitivni, polni energije... ???? Večino nas pestijo težave, ki nam jemljejo energijo in voljo.. Smililmo se sami sebi, opazujemo se, kaj nam fali, kaj nas boli, razmišljamo kaj nam je narediti...
     
    Edina pametna pot (poleg uravnavanja zdravja pri zdravnikih, seveda !!!) je pozitiven odnos do življenja, kajti edino ta nam lahko prinese svetlobo v vsakdan, da imamo res kaj od njega. To pa je delo na sebi, za katerega sem skozi leta spoznala, da je TRDO, STALNO in dokaj TEŽKO, DOLGOTRAJNO, a daje ODLIČNE REZULTATE in sčasoma postane del nas, rutina, nenaporno (razen ob kakih posebnih rukerjih, seveda, a tudi to gre potem hitreje čez). Človek lahko iz sebe naredi ČUDO, samo če se tako odloči.
    Delo pa pomeni slediti tej odločitvi vsak dan, vsako uro vsako minuto, vsako sekundo. Vklopiti moramo "zunanjega opazovalca", s katerim se brez sodbe opazujemo "od zunaj" in se vsako sekundo "obračamo" na pozitivo - tega ne bom razmišljala, to mi škoduje..., tega nočem poslušat... ipd... iščemo pozitivne stvari in ne zapadamo v negativo, se ne "kurblamo" in ne opazujemo kar naprej če smo vredu ali ne... (kadar se kurblate, si predstavljejte sami sebe, kako vrtile "kurbenvel" - tisto ročico spredaj na starinskih avtomobilih - morda vam bo smešno in boste nehali ) )
     
    To poletje sem med drugim prebrala knjigo ZAKON PRIVLAČNOSTI. (Na osnovi tega "zakona" je bila napisana knjiga Skrivnost, le da je slednja kar preveč nesistematična in nepregledna. ) Zakon privlačnosti je napisan jasno in konkretno - s konkretnimi sugestijami za izvajanje. Zelo priporočam.
     
    Način, kako je knjiga napisana bo morda koga odbijal (napisana je podobno kot knjiga poogovori z bogom- v obliki vprašanj in odgovorov) ampak če to zanemarite in se predate BISTVU sporočila, ki ga knjiga podaja, vam lahko zelo pomaga v prebijanju skozi življenje in pri delu na sebi. Če namreč verjamete da boste res dobili vse kar kar si zamislite in o čemer razmišljate - tako pozitivno kot negativno - potem začnete presneto kontrolirat kaj razmišljate in za negativne reči postane vedno manj prostora v vaši glavi. Že iz strahu da jih ne prikličete. V knjigi so krasna navodila, kako se dnevno v par minutah prepustimo kreativnemu ustvarjanju našega življenja (ali vsaj psihičnega počutja).
    Zadevo sem osvojila in jo delam (vsaj večinoma) , oziroma se je vsaj zavedam vsak trenutek. V več letih, ko imam stalno vključenega opazovalca in delam na tem, sem že prišla do precejšnje rutine in ni mi več potrebno vsako sekundo slediti mislim, so že iz osnove ven precej bolj pozitivne oziroma se ne obešajo name in ne spodbujajo negativnih reči.
     
    Zakaj si dokazujem ? Dobila sem izvide, ki spet niso najboljši. To pomeni, da bo treba spet dati skozi cel kup reči pri dohtarjih, da se poštimam nazaj v "relativno normalo". Seveda je to najprej šus - s kolom po glavi, potem malo otreseš in se čimprej in čimbolj pobereš, KER TI DRUGEGA NE PREOSTANE. Lahko se tudi zavališ nekam in kukaš do onemoglosti, a s tem zadeve ne preženeš, lahko pa to pomeni psihični, ali tudi fizični padec ali celo konec.
    Trenutno mi je uspelo, da sem se "reaktivirala" - spet sem začela delat tibetance in tiste "moje" shiatsu vaje za odpiranje meridianov, šla na prilagojeno jogo in mi je bilo ful všeč... čeprav imam en kup fizičnih omejitev, zaradi katerih morda marsikdo ne bi niti poizkusil gibat -pa jih ne šmirglam kaj dosti. Poleti toliko plavam in se valjam v vodi, da se razgibam in ojačam mišice, sedaj s telovadbo pa tudi, tako na sploh nimam večjih problemov. No, ja malo že pazim kako in kaj počnem. Ampak nekako kar gre in kar čutim, kako se sedaj dotaka vame dodatna energija (že od pozitivne naravnanosti jo imam kar nekaj). Redno tudi vizualiziram.
     
    Kaj hočem z vsem tem povedat?
    Ni moj namen, da bi se hvalila - daleč od tega, še me bo rukalo, pravzaprav sploh še ne vem, kaj me čaka to pot... Nočem razmišljat.. Ne bom se kurblala u negativo.. Kot oni, ki pravi svoji ženi po SMS : "ZAČNI SE SEKIRAT, PORDROBNOSTI SLEDIJO ..." Kdaj počnete to? Roko na srce - najbrž kar pogosto.
    Gre za to, da bi vam povedala, kako pomembno je, da gledamo na vse pozitivno in se skušamo tako naravnati in narediti kaj zase. NIHČE ne bo naredil popolnoma nič za nas. Vse je v naših rokah. Naše misli in naše reakcije so NAŠ proizvod. Seveda si s tem ne izbrišemo negativnih situacij iz življenja. Te pač so - ne glede na to, kako razmišljamo. Spremenimo pa naš ODNOS do njih. Naše REAKCIJE. Čigar misli so pod vplivom zunan jih dejavnikov ali celo drugih ljudi, ta ne živi svojega življenja ampak je kot lutka na vrvici. O svojih mislih moramo odločati sami in ne zapravimo priložnosti, ki nam je dana - da si lahko mislimo, da smo srečni, lepi, zdravi in to tudi OBČUTIMO (malo vizualizacije, avtosugestije, sanjarjenja - beri knjigo) - ČETUDI TO (še) NISMO.
     
    Zelo banalno in morda nič kaj romantično, ampak SREČA JE PROIZVOD naše avtosugestije. Pa smo spet pri moči naših misli. Ampak res deluje !!

  13. daisy

    Kratek tečaj Murphylogije

    Avtor: daisy,

    KRATEK TEČAJ MURPHYLOGIJE ali Veščina ustvarjalnega pristopa do (lastnih in tujih) napak
     
     
    TEORETIČNA MURPHYLOGIJA – MURPHYJEV ZAKON :
    *** Vse, kar se lahko skazi, se skazi. ***
     
    1. Nič ni tako lahko, kakor se zdi
    2. Vsaka stvar vzame več časa, kakor ste mislili.
    3. V primeru, ko se lahko pokvari več stvari, se bo pokvarila tista, ki bo povzročila največ škode.
    4. Če se nekaj lahko pokvari na štiri načine in ste vse možnosti pravočasno odkrili in preprečili, se bo takoj pojavila peta možnost.
    5. Vse stvari same od sebe težijo od slabega na slabše
    6. Ko se lotite nečesa, se vedno pokaže, da je še prej treba opraviti nekaj drugega
    7. Vsaka rešitev koti nove probleme
    8. Nič ni varno pred bedaki, ker so bedaki tako iznajdljivi
    9. Narava je izvir skritih slabosti
    10. Tudi tisto, kar se očitno ne more skaziti, se skazi.
     
    O'Toolov komentar: Murphy je bil optimist
     
    DRUGI CHISHOLMOV ZAKON :
    Če vse teče kot je treba, se bo nekaj pokvarilo.
    Posledici:
    1. Tudi ko že ne more biti slabše, se pokažejo nove možnosti
    2. Če se zdi, da se stvari obračajo na bolje, ste očitno nekaj spregledali.
     
    ISSAWIJEVA ZAKONA O NAPREDKU :
    O smeri napredka:
    Večina stvari se razvija enakomerno na slabše
    O poti k napredku:
    Bližnjica je najdaljša razdalja med dvema točkama
     
    DRUGI SCOTTOV ZAKON :
    Šele ko smo napako odkrili in jo odopravili, se pokaže da je bila napaka drugje.
    Posledica:
    Po odpravi napačne napake je nemogoče vzpostaviti prvotno stanje.
     
    ČETRTI FINAGLOV ZAKON :
    Ko je zadeva zavožena, jo z vsakim poizkusom izboljšanja samo poslabšamo.
     
    MURPHYJEV ZAKON TERMODINAMIKE :
    Stvari se skazijo hitreje pod pritiskom.

    Zlato pravilo stabilizacije:
    Ne verjemite v čudeže – računajte z njimi !
     
    PRAKTIČNA MURPHYLOGIJA

    V PROIZVODNJI ....
     
    DRUGI ZAKON WYSZKOWSKEGA ( zakon optimista ):
    Vsako stvar je mogoče spraviti v tek, če se dovolj dolgo ukvarjamo z njo.
     
    SCHMIDTOV ZAKON ( zakon pesimista ):
    Vsako stvar je mogoče pokvariti, če se dovolj dolgo ukvarjamo z njo.
     
    HORNERJEV ZAKON LEVE ROKE:
    Izkušenost je premo sorazmerna kooičini uničenega orodja.
     
    WEINBERGOV PRISTAVEK :
    Strokovnjak je človek, ki se zna izogniti majhnim napakam na poti do velikih polomij.
     
    LOWERJEV ZAKON :
    Če se zatakne – pritisni močneje.
    Če se polomi, je bil že skrajni čas za nabavo novega.
     
    PRVI ZAKON REVIZIJE :
    Zahteve po spremembi načrtov se pojavijo potem in samo po tem, ko so načrti gotovi.
     
    IZREK O POSLEDICI :
    V preprostih primerih, ko je mogoče izbirati med očitno pravo in očitno napačno potjo, je pametneje izbrati napačno pot, da pospešimo zahteve po spremembi.
     
    GOLUBOV ZAKON PLANIRANJA :
    Nemarno načrtovano delo traja trikrat dlje od predvidenega časa; skrbno načrtovano delo traja samo dvakrat dlje.
     
    WEISTHEIMERJEV OBRAZEC :
    Predvideni čas dobimo tako, da čas izdelave pomnožimo s faktorkjem 2 in preidemo na naslednjo večjo časovno enoto. ( Zgled: predvideni čas za enourno delo = 2 dni )
     

    V LABORATORIJU....
     
    PRVI FINAGLOV ZAKON :
    Če poizkus poteka vredu, je očitno nekaj narobe.
     
    DRUGI FINAGLOV ZAKON :
    Znanstveni poizkusi morajo biti ponovljivi – vedno se morajo ponesrečiti na enak način.
    Fettov pristavek:
    Nikoli ne ponavljajte uspelega eksperimenta !
     
     
     
    TRETJI FINAGLOV ZAKON :
    V vsaki zbirki podatkov je napačna tista številka, ki je največkrat preverjena in najočitneje pravilna.
    Pristavek I:
    Če strmimo naravnost vanjo, zlasti dlje časa, tega ne opazimo.
    Pristavek II:
    Nihče, ki ga za prosimo za pomoč, tega ne opazi.
    Pristavek III:
    Vsakdo, ki pride mimo solit pamet, opazi to na prvi pogled.
     
    AKSIOM REŠLJIVOSTI :
    Pri reševanju težavnega problema je vedno kotistno poznati pravi odgovor.
     
    YOUNGOV ZAKON :
    Vsa velika odkritja so nastala po pomoti.
    Pristavek:
    Kolikor več denarja je na razpolago, toliko dlje je treba čakati na pomoto.
     

    V UPRAVI .....
     
    PETROVO NAČELO :
    Posameznik pleza po kadrovski lestvici, dokler ne doseže svojega nivoja nesposobnosti.
     
    Izreka o posledicah:
    1. Sčasoma bo vsako mesto v kadrovski piramidi zasedeno s človekom, ki je za to mesto nseposoben.
    2. Delo opravljajo tisti, ki še niso dosegli nivo nesposobnosti.
     
    PETROV SKRITI POSTULAT ( po Godinu ) :
    Vsakdo začne na nivoju sposobnosti.
     
    PETROVA DIALEKTIKA :
    Vsaka sposobnost že vsebuje zametke nesposobnosti.
     
    PETROVO PRAVILO USTVARJALNE NESPOSOBNOSTI :
    Ustvarjajte vtis, da ste že dosegli nivo nesposobnosti.
     
    VAILOV AKSIOM :
    V vsaki človeški skupnosti si delo samo poišče najnižji nivo.
     
    PARKINSOVA AKSIOMA :
    1. Uradnik želi povečati število podrejenih, ne pa tekmecev.
    2. Uradnik ustvarja delo drugim uradnikom.
     
    ČETRTI PARKINSONOV ZAKON :
    Število zaposlenih v vsaki skupini narašča neodvisno od kolličine dela.
     
    PETI PARKINSONOV ZAKON :
    ČE obstaja način, kako zavleči pomembno odločitev, ga dobra birokracija vedno najde.
     

    V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU ....
     
    PARDOV POSTULAT :
    Vse prijetne stvari v življenju so bodisi kaznive, nemoralne ali pa redijo.
     
    ZAKON JOHNSONA IN LAIRDA :
    Zobobol se začne v soboto zvečer.
     
    ETTOREJEV POJAV :
    Druga vrsta se premika hitreje.
     
    PRVI BICIKLSTIČNI ZAKON :
    V vsako smer je navkreber in proti vetru
     
    ZAKON IZBIRNE TEŽNOSTI :
    Predmeti padajo v smeri največje škode.
     
    FOWLERJEVA OPAZKA :
    Edina nepopolna stvar v naravi je človek.
     
    AKSIOM G.COLEA :
    Skupna inteligenca na planetu je konstantna; prebivalstvo narašča.

  14. daisy
    ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES - NADALJEVANJE
     
    Prebirala sem moj prvi zapis o energiji dreves, ki kar kliče h komentarju ali nadaljevanju....
     
    Naša stara hiša še vedno stoji – a menda so ji sedaj res že šteti dnevi. Kostanji so vzcveteli in v cvetu bodo tudi padli.. Tudi češnja je odcvetela svoje zadnje cvetje, pa oreh... Smreka poganja vršičke... vse zaman. Hiša je prazna, izropana, kot hiša strahov, daleč od dostojenstvene zgradbe, ki je v sebi nosila pisane zgodbe mnogih življenj... Težko jo je gledati, rada bi, da jo že enkrat podrejo, kot da se bo potem izbrisala tudi iz mojega spomina.. Hiša, počivaj v miru, rada sem te imela.
     
    Svet pa se vrti naprej in nič ga ne ustavi, kot vrtiljak z zataknjenim motorjem.. In mi bodisi sedimo na njem in se vedno hitreje vrtimo, ali pa nam je uspelo skočiti iz njega in se ustaviti, zadihati in zaživeti...
    Zaživela sem novo življenje v novem stanovanju, bivši partner se je ponovno poročil in si sezidal novo, moderno hišo, ki še nima niti duše, niti zgodovine...
     
    Pušpan je kot po čudežu preživel. Jeseni je bil že skorajda povsem posušen in malo je manjkalo, da ga nisem vrgla ven, hudo mi ga je bilo gledat, po drugi strani pa mi ga je bilo hudo izruvati in odnesti med »bio odpadke«... Tudi moje leto je bilo podobno – zdravstvene težave so me pokosile kot še nikoli in s strahom za svojo prihodnost, celo za svoje življenje, sem na bergljah krevsljala okoli pušpana in razmišljala kaj nama je usojeno. Moj pušpan mi je bil kot simbol za moje lastno stanje...
     
    Ko sem se nekako pretolkla čez zimo in je sonce pričelo sijati topleje in prijazneje, je začel moj pušpan počasi, počasi odganjati mlade listke , jaz pa sem začela pozabljati svojo zgodovino in se učila hodit brez bergelj.. Preživela sva oba. Sedaj ga že lahko pokuštram in povoham, ko grem mimo.
     
    Ker pa se svet vrti, kruto in neumno, so se v okolici zgodile druge reči, ki so me užalostile... Pri sosednji hiši so vsem svojim smrekam in macesnom dobesedno odsekali glave – ne, presekali so jih na pol. Ne morem verjeti, da lahko kdo naredi kaj takega – če že ne zaradi drugega, vsaj zaradi estetskih razlogov. Pogled na ta drevesa je naravnost grozljiv. Tudi orehov na ovinku ni več... Ko bi ljudje samo vedeli, kakšne energije imajo ta stara drevesa, jih ne bi nikoli posekali. Odšla je tudi mandarina. Poleti, ko me skoraj dva meseca ni bilo, je bila enkrat presuha, drugiuč premokra in nazadnje je ni bilo več... Rodila je par ubogih zahiranih neokusnih mandarinic in reva umrla.
    Komaj čakam, da zacvetijo lipe.. Kdo ve, ali bodo letos tudi cvetlice na travniku... Marjetic je bil že poln travnik okrog bloka, kot bela preproga. Potem so jih pokosili. Ampak Marjetica zna preživeti. Že odganjajo novi cvetki.
     
    No, ja. Svet se res vrti. Je že najbrž tako prav, v vsakem primeru je to dejstvo, ki ga je treba sprejeti in se mu čim manj boleče prilagoditi... Mislim, da sem skočila iz vrtiljaka. Malo sem si pri tem polomila noge, a kot rečeno – počasi bom shodila tudi brez bergelj...

  15. daisy

    ALEXANDROVA TEHNIKA

    Avtor: daisy,

    ALEXANDROVA TEHNIKA - za manj bolečin v ramenih in vratu, za boljšo in sproščenejšo držo.
     
    Vsake toliko časa nas bodisi bolečina v hrbtu, vratu in ramenih ali pa zgolj sključena drža, ki se je zavemo med sedenjem za računalnikom ali pa ki jo opazimo pred ogledalom, prisili k misli, da moramo narediti kaj s svojo držo.
    Takoj se vidimo kako hodimo po sobi s kopico knjig na glavi ali s privezano metlo na hrbtu, morda razmišljamo kje bi nabavili steznik za ramena, kot ga nosijo nekateri plavalci, da poravnajo ukrivljen hrbet od preveč plavanja v slogu delfina..... Morda razmišljamo o gimnastičnih vajah za jačanje in razgibavanje ramen in hrbta ali o vajah joge... Vendar je stvar lahko dosti bolj preprosta in učinkovitejša.
     
    Morda ste že slišali za Alexandrovo tehniko.
    To ni samo tehnika telesne drže, to je pravzaprav način življenja. Tehnika nas nauči gibanja in razmišljanja o gibanju na način, ki nam vzame dosti manj energije kot sedenje ali hoja v ukrivljeni drži. Nauči nas prihraniti energijo in se gibati povsem sproščeno.
     
    Alexandrove tehnike se je domislil Frederick Matthias Alexander (1869-1955), igralec, ki je kariero pričel kot pripovedovalec Shakespearovih zgodb in pri tem »pridobil« kronično vnetje grla. Ko so mu zdravniki povedali, da nima organske motnje, je sklenil , da si popolnoma povrne svoj glas in se pričel opazovati med govorjenjem. Opazil je, da je za njegove težave kriva neprimerna drža prenapetih mišic vratu in ramen. Ugotovil je, da v primeru, ko sprosti vrat in ramena, glava ne pritiska več na hrbtenico in le-ta se lahko raztegne in podaljša. Na sebi je prakticiral način, kako najhitreje in najlažje sprostiti vrat in hrbtenico. Tako je »izumil« gib, ki ima neverjeten učinek na celotno telo in njegovo učinkovitost.
     
    Enostavna vaja
    Udobno sedite za mizo. Opazujte se kako sedite – ste zgrbljeni alil sedite pokončno ? Vstanite.
    Kako ste to storili ? Ste položili roke na mizo, stegna ali naslonjala stola, da bi si pomagali vstati?
     
    Poizkusite še enkrat, to pot drugače.
    Sedite v stolu pokončno in sproščeno. Predstavljajte si ravno linijo skozi sredino vaše glave, ki tudi bv tem, ko vstanete, ne spremeni svoje lege – še vedno gre navzgor. Ko vstanete, se enostavno nagnite naprej in navzgor, Ste čutili razliko ?
     
    Alexander je ugotovil, da je najučinkovitejši gib tisti, ki ob zavestno sproščenih ramenih in vratu potegne glavo navzgor – nežno, brez prisiljenih gibov ali napora. To je glavni princip njegove tehnike, ki naj nas spremlja vedno pri sedenju, pa tudi sicer ob kakršnem koli gibanju – tudi med hojo, tekom. Ta ravna linija skozi glavo navzgor mora biti vseskozi poravnana.
     
    Alexandrov gib
    Skorajda venomer je drža našega telesa kot sesute kocke (leva slika).
    Alexandrov gib in s tem vzravnavo celotne hrbtenice najenostavneje izvedemo tako, da si predstavljamo, da so te naše »kocke« nanizane na močno nit, podobno kot pri lutki na vrvici. Mislimo si, da imamo na glavi zanko, kamor pripnemo kavelj. Sprostimo ramena in vrat in si predstavljajmo, da nekdo počasi potegne za kavelj navzgor. Nit se napne, kocke se poravnajo. Naše telo je vzravnano (desna slika).
     
    Poizkusite – stvar deluje. Z malo vaje, bo ta gib postal del naše podzavesti, spomnili se ga bomo ob vsakem trenutku. Naša drža bo vzravnana in počutje v ramenih in vratu ter v celotni hrbtenici se bo bistveno izboljšalo.
     
    http://en.wikipedia.org/wiki/Alexander_Technique

  16. daisy

    Energije BREZE

    Avtor: daisy,

    BREZA
     
    LASTNOSTI: NEŽNOST; SPRAVLJIVOST
     
    GLAVNO SPOROČILO : SPREJMITE SAMI SEBE IN SE SPRAVITE S SEBOJ
    PRIDOBITEV SAMOSPOŠTOVANJA
     
     
    Breza je prva drevesna vrsta, ki se spontano obnovi po naravnih nesrečah (potres, vulkanski izbruh in celo jedrska nesreča). Vse njene poteze razkrivajo nežnost in milino, pa vendar v njej ni nič šibkega; pod rahlim lubjem, ki se lušči, je močan, prožen les.
     
    Pod brezino krošnjo je območje nežnega miru, ki spominja, da življenje ni boj, ampak je lahko tudi skladno in milo. To je kraj, kjer odložimo bremena in sprejmemo darove, ki jih daje življenje.
     
    ENERGIJE BREZE :
    Lastnost breze je nežnost, ki jo lahko uporabimo za zdravljenje vsakega pretresa :
    - telesnega (poškodbe, opekline, hude bolečine) ali
    - čustvenega (od manjših težav, pa do nepričakovanih novic in hudega šoka – nenadne ločitve ali izgube).
     
    Breza ima tudi energijo spravljivosti. Pomaga, da smo bolj mirni in ustvarja prostor miru v odnosu do sebe in drugih. Kadar nas preplavijo čustva kot so tesnoba, strah ali jeza, se nanje odzovemo z občutkom krivde ali še z večjo tesnobo ali jezo in stvari nam začenjajo uhajati iz rok... Brezina energija nam pomaga skleniti mir s samim seboj - takšnim, kot ste.
     
    Brezina energija pomaga olajšati bolečine, ki jih povzroči stres (napetost v ramenih, čeljusti, želodcu – kjer se osredotoča energija življenjskih bojev).
     
    Breza pomaga v nas povezati in uravnovesiti oba vidika – moške in ženske energije, kar omogoči, da delujemo bolj ustvarjalno. Pomaga tudi ukrotiti ego (spoznati način njegovega delovanja, tako da nismo več njegove žrtve) in razširiti prostor za delovanje višjega jaza.
     
    Breza pomaga, da si ženske, ki imajo ginekološke probleme, priznajo te težave kot posledico čustvenih ran in da se z njimi soočijo na nov način. Pomaga tudi, da se sprijaznimo s spremembami, ki jih npr. trajno prinese na telesu operacija.

    UČINEK NA ČAKRE :
    Breza nam pomaga pri :
    - razmišljanju o težavah z več nežnosti ( čelo )
    - mirnejšem izražanju samega sebe ( grlo )
    - celjenju ran – dobrohotnosti do sebe in drugih ( srce )
    - ublažitvi učinkov čustev ( sončni pletež )
    - pomirjenosti s seboj ( hara )
  17. daisy
    PREHRANA ZA KRVNO SKUPINO 0
     
    Najprej za KS nula - ta je moja x^x
     
    Izvor: lovci in nabiralci
    Prebavni sistem: razmeroma odporen, izdeluje veliko želodčne kisline, kar je pomembno za prebavo mesa.
    Imunski sistem: zelo aktiven, se odlično odziva, a je občutljiv za nove vplive in spremembe
    Pozor: storilnost ljudi s KS0 je veliko večja, če v njihovem mišičnem tkivu nekoliko prevladuje kislost.
     
    Meso in perutnina
    USTREZNO.................NEVTRALNO..............NEPRIMERNO
    divjačina.....................fazan........................gnjat, šunka
    drobovina...................piščanec/kokoš..........gos
    govedina....................puran........................slanina (tudi prekajena)
    teletina.......................raca..........................svinjina
    ovčetina.....................zajec/kunec
    koštrun
     
    Meso uživajte v manjših obrokih, večkrat na teden, s sadjem ali zelenjavo, ki ju najdete v rubriki nevtralno.
     
    Ribe, raki, lupinarji (povzemam le nekatere – bolj znane)
    USTREZNO....................NEVTRALNO...............NEPRIMERNO
    losos.............................tunina.......................dimljen losos
    mečarica.......................krap..........................hobotnica-kraki
    morski list.....................kratkorepi rakci..........kaviar
    oslič..............................jegulja.......................slanik, mariniran
    plava riba......................klapavica
    sardine..........................morski pes
    skuša............................ostrige
    slanik.............................rakci
    trska,polenovka..............lignji, hobotnica
    postrv............................škampi

    Mleko in mlečni izdelki
    USTREZNO...................NEVTRALNO...............NEPRIMERNO
    ni ustreznih živil............jajca.........................bri,kamamber.........pinjenec
    ...................................kmečki sir..................ementalec..............mleko
    ...................................kozji sir.....................edamec..................sirotka
    ...................................maslo........................gauda,skuta
    ...................................mozarela...................grojer,sladoled
    ...................................feta (ovčji sir)............jogurt, kefir...........topljeni sir
    ...................................sojino mleko..............parmezan
    ...................................tofu...........................kozje mleko
     
    Mleko ljudje s KS 0 težko prenašajo. Potrebe poi kalciju zadostimo z algami, brokolijem, korenjem,mandlji, sezamovimi semeni, sonlničnimi semeni, izdelki iz soje in sardinami.
    Olja in maščobe
    USTREZNO.....................NEVTRALNO.................NEPRIMERNO
    olivno olje......................maslo..........................arašidovo olje
    olje iz lanenih semen.......repično olje.................kokosovo maslo, olje
    .....................................ribje olje.....................olje iz koruznih kalčkov
    .....................................sezamovo olje
    .....................................sončnično olje

    Oreški in semena
    USTREZNO.................NEVTRALNO..................NEPRIMERNO
    bučne peške...............makadamija.................arašidi
    orehi..........................lešniki.........................arašidovo maslo
    .................................mandlji........................kokosov oreh
    .................................kostanj (maroni)...........mak
    .................................sezam..........................pistacije
    .................................sončnična semena
     
    Potrebe po beljakovinah ni dobro zadovoljiti le z oreški in semeni. Za KS0 je najprimernejša beljakovinska hrana meso in perutnina.

    Fižol in stročnice
    USTREZNO...............NEVTRALNO..............NEPRIMERNO
    fižol adzuki...................beli,rdeči,črni fižol.....indijanec
    fižol očar......................bob..........................leča
    fižol pinto.....................čičerika.....................rdeča leča
    ...................................preklar.....................zelena in ploščata leča
    ...................................rdeča soja
    ...................................sladkorni grah
    ...................................zeleni grah
     
    Fižol kje treba uživati previdno, ker razen »ustreznih« vsebuje razmeroma veliko lektinov, ki porušijo bazično-kislo ravnovesje v mišičnem tkivu.
    Fižol adzuli (v bistvu vrsta rdeče soje) je izjemno dobro prebavljiva stročnica in ga odlikuje bogata hranoilna vrednost.
     
    Žita, testenine in pecivo
    USTREZNO................NEVTRALNO.............NEPRIMERNO :
    ni ustreznih živil.............ajda........................koruza
    ....................................pira.........................oves
    ....................................rž............................pšenica
    ....................................riž...........................pumpernikel (kisel kruh)
    ....................................proso.......................večzrnat kruh
    ...................................................................kosmiči
     
    Najbolj neprimerna je pšenica, peav tako ni primerna žitna kava.
    Zanimivost: le ena vrsta kruha je prestala stroga merila: esenški kruh iz kaljenih žitnih semen. (kruh iz posušenih pšeničnih semen, ki so jim prej potrgali kalčke, ker je v njih največ lektinov.
     
     
    Sledi: zelenjava, sadje,sokovi, čaji, dišavnice in pijače....
    [/color]
  18. daisy

    Čula jesam

    Avtor: daisy,

    Čula jesam da se dragi ženi
     
    Čula jesam da se dragi ženi
    Nek se ženi drago je i meni
     
    I ja ću mu u svatove doći
    Lijepe ću mu darove donijeti
     
    U lijevoj ruci kitu ružmarina
    A u desnoj njegova tri sina
     
    Nek se znade koga sam ljubila
    Ljubila sam lažova fakina
     
    (23.5.07)
  19. daisy
    PRHANJE OČI
     
    Vaja izboljšuje cirkulacijo v očeh, in je primerna za utrujene, preobremenjene oči.
     
    Zutraj in zvečer, po potrebi tudi čez dan si oprhamo oči izmenjaje s toplo in mrzlo vodo.
    Zjutraj začnemo s toplo in končamo z mrzlo vodo, zvečer ravno obratno.
     
    Prhamo tako, da se sklonimi nad bano/umivalnik in zajemamo vodo izpod pipe v dlani ter si jo pljuskamo po zaprtih očeh. Bytes priporoča 20x z mrzlo in 20x s toplo vodo (ali zvečer obratno).
     
    Meni osebno bolj paše izmenjaje po 5x - s tem, da to ponovim večkrat – kolikokrat mi pač paše (kot knajpanje). Mi turi vedno paše končati z mrzlo vodo, tudi zvečer.
     
    Oči se nakako osvežijo, spočijejo.. Koristno je potem (morda za mizo pred zajtrkom) naredmo še »palmiranje«.

    PALMIRANJE
     
    To je najpomembnejša »vaja« za oči – v bistvu intenzivno sproščanje oči. Izvajati ga moramo čim bolj pogosto. Zadostuje že nekaj minutk ... Nekateri trdijo, da po dolgem palmiranju jasneje vidijo...
    Pomembno je tudi, da po napornejših očesnih vajah obvezno delamo palmiranje in s tem oči spočijemo.
     
    Udobno se namestimo, sedemo k mizi in položimo komolce na mizo. Podrgnemo dlani eno ob drugo, sa se ogrejejo in z njima pokrijemo zaprte oči. Roki sproščeno pokrivata oči, brez pritiska. Dlani pokrivajo veke kot »pokrovi«.
     
    Vajo lahko združimo tudi s sproščanjem celega telesa. Med tem, ko imamo pokrite oči, se v mislih sprehodimo po celem telesu in zavestno sproščamo dele telesa enega za drugim, dokler nismo popolnoma sproščeni.
     
    Dodamo lahko tudi vizuializacijo »teme«.Pustimo, da se nam temna površina razleze po celotnem zornem polju in uživamo ob tem, da nam ni treba ničesar gledati.
     
    Izjemno učinkovito je palmiranje po meditaciji ali sproščanju, ko prikličemo k sebi energijo (reiki, mditacija z eneregijo ipd..). Takrat po končanem tretmanu močno podrgnemo roke (so itak energetsko »nabite«) in jih položimo na oči....

  20. daisy

    Dieta za krvne skupine

    Avtor: daisy,

    KRATEK POVZETEK OSNOV, NA KATERIH TEMELJI DIETA ZA KRVNE SKUPINE ( po knjigi Anite Hessmann-Kosaris )
     
    Vsaka krvna skupina vsebuje genetski zapis načina prehranjevanja naših prednikov in to še dandanes vpliva na vsak organizem. Iz razvoja človeške vrste je moč razbrati, kako so v določenih stopnjah razvoja nastajale različne krvne skupine, ki še danes zastopajo značilnosti načina prehrane tistega časa. Posamezne krvne skupine se med seboj razlikujejo glede na presnovo in imunski sistem.
     
    Kako so nastale krvne skupine ?
    V človeški zgodovini so se spreminjale fizične, psihične in socialne razmere oziroma lastnosti človeka. Zlasti sta se prilagodila presnova in imunski sistem, saj je moral biti človek vsem omejenim razmeram ustrezno prilagojen in kos boju za preživetje.

    Krvna skupina 0 – mesojedci
    Gre za najstarejšo krvno skupinočloveka, ki je bil lovec, Prehranjeval se je z mesom pobitih živali in njegova hrana je bila pretežno beljakovinska. Izoblikovala se je krvna skupina 0. Genetsko sliko tega človeka s KS0 odlikuje izjemno odporen imunski sistem in močan ohranitveni nagon. Najbolj razširjen je bil v osrednji Evropi.
     
    Krvna skupina A - vegetarijanci
    Sčasoma se človek ni mogel prehranjevati več predvsem z mesom, saj so se črede zredčile, bilo je premalo plena. V stiski je jedel vse, kar je lahko prežvečil. Ljudje so se za stalno naselili, živeli v kolibah in pričeli s poljedeljstvom. Gojili so žita, poraba mesa se je občutno zmanjšala. Nastala je krvna skupina A, domnevno v Aziji ali Srednjem vzhodu, od tam so prispeli tudi v Evropo. Prebavni sistem je izgubil sposobnost predelave hrane živalskega izvora, dobro pa prenaša hrano rastlinskega izvora.
     
    Krvna skupina B – skoraj vsejedci
    To je še mlajša KS, nastala naj bi v pogorju na vzhodu Himalaje in se prek vzhodnega dela Afrike razširila v Evropo, Azijo ter skoraj po vsej srednji, Južni in Severno Ameriki. Na splošno so to ljudstva, ki jim je skupna velika poraba fermentiranih mlečnih izdelkov.
     
    Krvna skupina AB – moderni jedci mešane hrane
    Krvna skupina AB je najmlajša in razmeroma redka. Ima jo samo približno 5% prebivalstva. Imunski sistem te skupine ima posebne značilnosti, saj je sposoben razviti protitelesa za boj z bakterijami, zato ti ljudje zelo redko zbolijo za avtoimunskimi boleznimi in alergijami. Vendar pa so po mnenju znanstvenikov zelo dovzetni za vse oblike raka. Imajo zelo občutljiv prebavni sistem. Za njih je najprimernejša mešana prehrana.
     
    Vsaka krvna skupina ima svoj obrambni sistem
    Nespremenjljive in za vsako KS značilne lastnosti, ki jih podedujemo s KS so zlasti v membranah rdečih krvničk – eritrocitov. Obrambni sistem vsakega organizma uporablja omenjene kemične lastnosti (antigene) za prepoznavanje vsiljivcev in ustvarjanje lastnih protiteles. Antigeni se prisesajo na vsiljivca in ga uničijo.
     
    Krvna skupina ustvarja protirelesa proti drugim KS. Dokazali so, da imajo nekatere snovi v živilih podobne lastnosti kot krvna protitelesa, namreč sposobnost, da krvne celice zlepijo v strdke, to pa v organizmu povzroči enako reakcjo kot zavrnitev tujka. Poglavitni krivci za to so lektini . Gre za beljakovinske spojine, katerih naloga je spajanje z drugimi organizmi – so kot nekakšno superlepilo, katerega delci obrambnega sistema organizma uporabljajo kot sredstvo, da se lahko prilepijo na druge organizme.
    Nekateri lektini, ki jih v organizem zanesemo s hrano, niso združljivi z našo krvno skupino.
     
    Ko te beljakovine zaidejo v krvni obtok, se na slepo lotijo dela. Izberejo organ (jetra, ledvice, želodec...) in tam zlepijo krvne celice in jih tako uničijo, ravnajo skratka tako, kot bi uničevale vsiljivce v telesu ali tujek. Ker pa v drugem primeru isti lektini prizanašajo celicam druge KS, strokovnjaki menijo, da neko živilo neki KS koristi, drugi pa škodi. Zlepljanje beljakovin na celicah preprečuje normalno absorbcijo in nadaljnjo predelavo hrane.

    Lektini
    Najboljši primer, kako se lektini, ki jih najdemo v živilih, spremenijo v antigene za posamezne KS , je mleko
    Mleko ima enake lastnosti kot KS B.Če človek s KS A zaužije mleko, se kmalu potem začne zlepljanje, kar je klasični način pri zavračanju nekega živila, saj skuša organizem na ta način zavrniti tujek. Lektini z lahkoto zdrsnejo skozi želodec (želodčna kislina ne najeda njegovega lepka). Znanstveniki menijo, da beljakovinski lektini prek želodčne sluznice zdrsnejo v krvna obtočila ali zaidejo v kri skupaj s prebavljenimi delci mleka in se pozneje naselijo nekje v telesu.
    Škodo telesu naredi le ta »naseljeni« del lektinov – le-ti zlepijo velko število celic, še posebej, če gre za lektine, ki so neprimerni za posamezno krvno skupino. Našemu imunskemu sistemu se izmuzne cca 5% lektinov, ki jih zaužijemo s hrano, pozneje pa pristanejo v krvi, kjer pridejo v stik z belimi in rdečimi krvnimi telesci ter jih uničijo.
     
    Lektine je praktično nemogoče ozločiti iz naše prehrane. Pomembno je, da smo pozorni na tiste lektine, ki jih naš organizem kot naša KS slabo prenaša.. Kdor ima npr. KS0, naj ne uživa izdelkov iz pšenice, saj mu bo škodila lepilna beljakovina gluten (oblika lektina), ki ljudem s KS 0 najbolj draži tanko črevo....
     
    Zanimivost :
    Kako posamezen organizem prenaša določena živila se preizkusi s T.I.«indikanom« .Kadar je beljaskovinska hrana slabo presnovljena, nastajajo strupene snovi »indoli«. Več ko je v seču tek snovi, bolj izrazita je modra barva urina. Osupljivopa je, da daje isto živilo pri ljudeh različnih KS različne rezultate.
    Če bo indikan nekomu po zaužitju pšeničnega kruha pokazal komaj kaj barve, bo pri osebi s KS 0 pokazal tako veliko stopnjo strupenih substanc, kot da bi zaužil desetkratno količino kruha.
     
    Kako deluje dieta ?
    Zadeva je preprosta : za svoj jedilnik izbiramo samo jedi, ki ustrezajo naši KS in jih po mili volji kombiniramo z »nevtralnimi«, ki so po našem okusu.
    Prebavni sistem bo tako izbrana živila z lahkoto prebavil in v celoti izrabil.
    Dieta našteva hrano in poijače, ki jih ljudje s posameznimi KS posebno dobro prenašajo, in pa seveda tista, ki jih morajo povsem črtati s svojega jedilnika.
     
    Navedene so tri kategorije živil: ustrezna – nevtralna – neustrezna
    Ustrezna živila delijejo kot zdravilo
    Nevtralna živila so uporabna predvsem kot prehrana
    Neustrezna živila pa delujejo , zlasti če jih uživamo v večjih količinah, kot strup.
     
    Prehrano zamenjujemo postopno, brez nasilja za svoje telo. Kot posledica iziboljševanja delovanja organizma se bodo začele izločati lepljive beljakovine lektini, telo se "čisti", kar opazimo po povečani količini sluzi - oči, jezik, pljuča ....

  21. daisy

    Post - izkušnje, nasveti / 3

    Avtor: daisy,

    Klistir
    Čiščenjke črevesja je vsaj po mnenju večine strokovnjakov med postom nujno. Slišala sem za primere, ko so se ljudje skoraj zastrupili, ko se med postom niso klistirali. Počutili so se slabi, bili so šibki – zastrupljeni. Telo namreč večino strupov izloča skozi črevesje, ker pa trde hrane ne uživamo, se je ne nabere dovolj, da bi normalno odvajali blato.
     
    Do klistirja imajo ljudje zelo različen odnos. Nekateri (tudi strokovnjaki) trdijo, da je nepotreben., spet drugi pretiravajo v drugo skrajnost in si klistir delajo skorajda vsak dan, tudi če niso na postu.. Potem je tu še hidrokolonoterapija....
    Jaz se posta brez klistirja ne bi upala delat, resnično ne. Na hidrokolonoterapijo sem šla pred zadnjim postom, da bi si pred postom očistila črevo.... pa ni šlo nič posebnega od mene... in ne grem več, se mi ne zdi potrebno.
     
    Prvi klistir sem opravila v nedeljo pred postom zvečer, drugega zjutraj pred postom v ponedeljek in potem vsako jutro. Ves čas posta sem izločala nekakšno goščo, ni pa bilo nič pretresljivega v smislu starih strjenih ostankov iz črevesja... Res pa je, da sem imela vedno redno prebavo brz zastojev... Raje dvakrat na dan kot nobenkrat....
     
    Klistirala sem se z mlačno vodo brez dodatkov. Natočila sem polno vrečko in jo obesila na kljuko, ki jo imamo na vratih kopalnice za kopalne plašče ali brisače – v višini kakih 180 cm... primerna višinska razlika namreč pospeši iztok vode iz vrečke. Na tla pod vrata sem si postlala brisačo, pa na kolena na vse štiri, sproščen in mehak trebuh ... in voda je hitro stekla. Brez bolečin in problemov. Ko je steklo (cela vrečka) nisem imela časa zadrževati vode in se obračati na vse strani, kaj šele masirati, kot nekateri priporočajo... odšibala sem na WC, kjer se voda opravila svoje. Vse skupaj je bilo končano v največ 10 minutah. Brez problema.
     
    Na morju, v campu z javnimi Wc-ji, sem se znašla po svoje .. na ventil od kotlička, kjer priteče iz zidu voda vanj, sem obesila vrečko, sama pa sem na vse štiri pokleknila na pokrito školjko od stranišča. Pa je tudi šlo (in nisem ravno suhe sorte). Treba se je samo malo znajti.
     
    Po končanem postu sem se klistirala še par dni, potem pa mi je dokaj hitro začela delovati moja peristaltika. Strah, da se črevo poleni zaradi klistirja je odveč. Meni se pri vseh postih ni. Prijateljica, ki je ravno tako delala post, pa je zelo »zaprte« sorte, je dobila po postu in klistirjih celo redno prebavo. Morda tudi zato, ker je črevo s klistirjem navadila na redno dnevno odvajanje vedno ob istem času.
     
    Osebna higiena
    Telo med postom izloča strupe skozi črevo, kožo, močno pa tudi v obliki sluzi skozi usta (jezik), pljuča, nožnico.... Zato je redna in natančna osebna higiena nujna.
    Za jezik sem si nabavila strgalo in si ga ostrgala po vsakem umivanju zob. Občutek čistega jezika je tako prijeten, da to počnem še danes, še posebej če imam obložen jezik (čiščenje po kaki nepšrimerni hrani – predvsem mlečni, siru in podobnem.... ali pri kaki infekciji).
    Pred leti sem strgalo iskala in dobila le v »alternativni« trgovini, danes pa ga lahko kupite v vsaki trgovini s higienskimi pripomočki. Odlično je recimo strgalo od Curaprox-a, prodajajo ga v Sanolaborju, Mullerju in še kje....
    Koža – ob tuširanju je dobro uporabiti kako bolj grobo rokavico, da bolj očisti kožo in pore...
    Ob postu naj bi se očistili tudi kemije – čistilna sredstva naj bodo naravna, deodorantov nič ali pa naravni kristal...
    V glavnem ni posebne krize z vonjem telesa, kot nekateri pravijo... vsaj jaz je nisem imela...
     
    Kilogrami in lakota
    Kilogrami kopnijo kot za stavo in vedno bom trdila, da bi bila to najenostavnejša shujševalna kura. Lakote po dveh, treh dneh enostavno ni več. Telo se prilagodi, preklopi na presnovo »samega sebe« - rečeno precej laično in inzulin, sladkor v krvi in podobni heci ne nagajajo več... Tako sem svoj post kar podaljševala... pa 10 dni... no, naj bo 20... če sem že toliko, bom pa en mesec..... pa dajmo 42 dni, kot je »tavelik post«.... če sem že toliko, pa naj bo dva meseca..... in je ratalo 60 dni. Brez lakote, brez slabosti, z veliko energije....
     
    Doma sem kuhala družini nove in eksotične reči, same dobrote, kot bi hotela nadoknaditi to, da ne jem... Pravzaprav sem imela, ko sem vdihnila vonj hrane, občutek, da jo jem in da v sebi čutim to hrano. In to me je popolnoma zadovoljilo. Neverjetno, kako sem dobro kuhala ne da bi poskusila kaj kuham – vse je bilo baje pravilno začinjeno.... Doma so me kregali, naj že neham s postom, ker jih bom s takšnim kuhanjem zredila .... Torej skrb za družino ni opvira za post.
    Tudi če sem šla v družbo, v restavracijo z drugimi, mi ni bil problem nič jesti. Bolj so imeli probleme z mano drugi, ker jim je bilo nelagodno jesti pred mano – so mislili, da trpim... 
     
    Ja, kile.... shujšala sem 27 kil. Taprvič in po kake 25 kil drege dvakrat. Moram povedat, da po tem še vedno nisem bila res suha in da bi se lahko postila še najmanj 30 dni.... To je bilo po eni strani prednost, po drugi pa imam občutek, da post ni dosegel svojega namena v zvezi z »zažrtjem« bolezni in vse packarije v meni.
    Ker sem kasneje po postu sčasoma jedla vedno več reči, semse seveda zredila nazaj... v glavnem so bile najbrž tudi izničene koristi posta – no vse ravno ne, saj nsem jedla več vseh škodljivih reči kot prej...
    Še vedno ne morem biti brez mesa, pa čeprav ga jem izredno malo... Še manj si predstavljam, da bi bila presanojedec..... Bom, če me bo res življenje prisililo v to... Preveč ljudi sem videla, ki so ozdraveli in ki jim je vse dobroi kljub temu, da jedo (skoraj) vse.

  22. daisy

    Post - izkušnje, nasveti / 2

    Avtor: daisy,

    Post s sokovi
    Prvi (60 dni) in drugi (42 dni) post sem delala s sokovi.
     
    Moj redni zajtrk je bil sok citrusov- večinoma pomarančni, včasih tudi rdeč grapefruit.... blazno mi je pasal vsako jutro. Če bi delala post danes, bi si verjetno ožela rdeči grape – bolj je zdrav in manj sladek. Okus se mi je spremenil in pomaranče so mi kar presladke. Dobre 3 dl – tavelik kozarec (mislim, da drži 3,3 dl).
    Ta navada mi je ostala in skorajda celo zimo jutro začnem s sokom grapea, vedno večkrat pa ga pojem kar v kosih, slabo olupljenega, saj so najkoristnejše snovi v velem ovoju (tagremkem, brrrr) pod lupino – tistem, ki ga ponavadi tako pridno čimbolj odstranimo. Grape sploh deluje proti holesterolu, je donber za presnovo, treba pa je paziti, saj ne gre skupaj z nekaterimi zdravili (za srce itd... o tem je veliko napisanega na netu, tudi pri zdravilih so navedena opozorila).
     
    Kosilo – skoraj vedno kozarec korenčkovega soka, pa še kaj zraven.
    Kar se tiče sokov, je napisanega veliko, obstajajo tudi dobre knjige (npr.Walker/Sveži zelenjavni in sadni sokovi). V praksi pa smo vsi (tudi drugi, s katerimi sem kontaktirala- fino je, če imaš na "liniji" koga, ki se je že postil, da ga v primeru kake reakcije takoj pobaraš, kaj se dogaja in preveriš ali je stvar v okviru normale...), pili pretežno korenčkov sok.
     
    Korenček je zakon! Silno je zdrav, čisti, zdravi cel kup stvari, enostavno ga je narediti in poživlja ter daje veliko energije. Kozarcu korenja (cca 1/2 kg- odvisno od tega, koliko je sočen), sem včasih dodala peso ali zeleno, blitvo.. ampak korenček je dober, druga zelenjava pa ne toliko, zato druge spila kak deci, potem pa čez še kozarec korenja za okus in energijo. No, pesa zna biti zelo dobra, če dobiš dobro surovino (peso ), lahko pa je totalno zanič in ima okus po zemlji....
    Nasploh so sveže otisnjeni sokovi čisto drugega okusa (stokrat boljši) kot 100% sokovi enakega živila.. Korenčkovega ali pesinega soka iz steklenice ne morem niti videt... (no, po postih tudi svežih sokov nekaj čsa nisem mogla kaj dosti gledat... )
     
    Zvečer se mi ni ljubilo delat sokov s sokovnikom, pa sem pila kar kupljen bio 100% sok- Biotta ipd... največkrat pa sem si spet ožela citruse – (iz gornjih razlogov...)
     
    Sokove je treba redčiti z vodo (jaz jih v glavnem nisem....) in jih precediti, da je res samo redka tekočina, katero tanko črevo v 10 minutah vsrka brez problemov. Količina popitih sokov in vode je od knjige do knjige različna in mislim, da je treba poslušati kar samega sebe in svoje potrebe. Dobro je popiti čimveč vode, da se izločajo strupi. Sama si juhe nisem kuhala, eni jo pijejo (navodilo za juho je v knjigi), drugi ne. Tudi čaji mi niso pasali, sem bila raje na vodi. Zelo važno je, da je vsaj dobra polovica sokov zelenjavnih, ker zelenjava vsebuje minerale, sadje pa bolj vitamine. Kot že rečeno: korenček je zakon, pa še zelo dober je.

    Post po Breussu
    Moj tretji post (42 dni) je bil mišljen kot post po Breussu.... Ta temelji na kar precej vrstah čajev, čebulni juhi....
     
    Moja izkušnja s postom po Breussu je v primerjavi s posti s sokovi slaba... Resda sem sokove, ki jih predpisuje Breuss kupovala v specializiranih trgovinah in jih nisem stiskala sama - to je bil verjetno nejvečji minus – pa vendar, niso mi šli čaji, ni mi šla jiha... nekako nisem imela dovolj energije.
    Sveže iztisnjeni sok je »živ« in ima popolnoma drugačno energijo kot kupljen, »mrtev« sok iz trgovine. Človek ne občuti pomanjkanja hrane, moči, volje... Čaji ne dajejo nobene energije.....
    Skratka, po določenem času sem bila šibka, brez volje, lačna konkretnih sokov (hrane), nisem imela dovolj energije in tudi psihično se nisem, počutila dovolj močno....
    Potem sem preklopila na post s sokovi in ga na ta način izpeljala do konca. Kot bi pritisnil na gumb, sem bila boljša. Kot rečeno, verjetno bi bilo bistveno drugače, če bi si Breussov zelenjavni sok iztiskala na sveže... pa se mi je zdelo tako komplicirano....
  23. daisy

    Post - izkušnje, nasveti / 1

    Avtor: daisy,

    Opisala bom svoje izkušnje ob postih in dodala nekaj praktičnih nasvetov.. Ker je za povedati veliko, bom pisala raje več delih, da ne bo predolgovezno.... 
     
    Do sedaj sem se postila trikrat:
    – 60 dni s sadno-zelenjavnimi sokovi
    – 42 dni s sadno-zelenjavnimi sokovi
    – 42 dni deloma po Breussu (začetek) in deloma s sadno-zelenjavnimi sokovi

    Odločitev za post
    Za prvi post sem se odločila po prvi kemoterapiji, ker sem imela občutek, da imam telo popolnoma zapackano s kemijo in razpadlimi delčki celic.... Nisem si delala utvar, da bom ozdravela, čeprav je bila tudi to moja želja. Primarno mi je bilo, da telo očistim – pa ne samo ostankov KT ampak tudi vsega drugega, kar sem v življenju natlačila vase 
     
    Ker sem zelo ješče sorte in že celo življenje hujšam - težko se odpovem prehrani – si nisem zastavila prav nobenega cilja v številu dni posta. »Kolikor bom zdržala, bom« sem si rekla in to je bila izgleda ena mojih najboljših odločitev. Nobene prisile, nobenih norm....
    Šla sem na predavanje g.Videnška in poslušala pričevanja članov društva Preporod. Prav to društvo veliko predava o postu in na njihovem predavanju sem se največ naučila o pravilnem postenju. Prebrala sem njihovo brošuro iz leta 1999, januar/februar z naslovom Post vam lahko reši življenje, pa eno najbolj uporabnih in konkretnih knjig: Paavo O.Airola/Post ob sokovih in knjižico Doktor sonce/Pot prečiščevanja .
     
    V skupini, kamor sem takrat hodila, se je postilo kar nekaj njenih članov in videla sem njihove res dobre izkušnje – verjetno me je tudi to opogumilo in potegnilo v post.
    Kupila sem si klizmo (klistir), strgalo za jezik, sokovnik (Braun) - ožemalnik citrusov sem že imela... in to je bilo nekako vse za začetek... Šla sem tudi k moji splošni zdravnici, ji povedala kaj nameravam in tudi, da ne želim od nje privolitve ali odvrnitve – da sem pač tako sklenila in da ne polagam v zvezi s postom na njo nobene odgovornosti, da pa naj mi stoji ob strani, če jo bom potrebovala.
    No, nisem je – ves čas svojega posta sem bila tako vredu, da sem čisto pozabila nanjo...  Tudi si nisem kontrolirala ničesar.... ker sem se počutila vsak dan bolje, nisem čutila te potrebe...
     
    Mislim, da je bila moja psihična pripravljenost ena najpomembnejših faktorjev pri vsem skupaj. Točno sem vedela kaj delam, kako bom to storila (da bo varno in vredu) in kakšen je moj cilj.
     
    Predpriprave
    Dober teden pred postom sem začela ukinjati vsak dan določeno vrsto hrane, tako da sem jedla v nedeljo (post sem začela jasno v ponedeljek – kot poprej vsako moje hujšanje – že moč navade) že samo nezabeljeno solato in malo sadja.
    Najprej sem »izklopila« meso in mesne izdelke, nato mleko, jajca, sir in vse mlečne izdelke, nato kavo, sladkor, močnejše začimbe.... ndalje maščobe, pa moko in močnate izdelke.... skratka po malem vse, tako da sem bila že kar dobro pripravljena do zuačetka posta in sem vanj zdrsnila popolnoma brez problema..... Nobene reakcije, nobene prelomnice, nobene pretirane lakote....
  24. daisy

    Grelec za vodo, vodni kamen

    Avtor: daisy,

    Ko sem kupila grelec za vodo (električni vrč), sem v navodilih prebrala, da lahko odstranim vodni kamen, ki se bo nabral, s kisom. Kupila sem kis za vlaganje..... pa se mi ni zdelo praktično.
     
    Še enkrat sem pogedala v navodila in opazila, da lahko uporabim tudi acitronsko kislino...
    V trgovini sem kupila taveliko pakungo Citronke (400g) in jo s pridom uporabljam... deluje odlično, pa še veliko bolj praktično je kot kis..
     
    Čajno žličko dam v vrč, dolijem do polovico vode, zavrem in pustim nekaj minut.
    Če grelec nima nerjavečega dna amak "odprto" grelno špiralo (takega imam na morju), mora acitronka delovati malo dlje.
     
    Potem te vode ne zlijem kar stran ampak jo s pridom uporabim drugje: polijem jo po odcejalniku in okoli pipe v kuhinji, kjer se mi nabira kamen in ga težko sčistim - ne pridem povsod z gobico v robove.. Malo pustim, da se namaka, splaknem in odcejalnik je čist...
     
    Moram reči, da grelnik na več načinov uporabljajo moji mulci, kadar se jim mudi.... Na hitro zavrejo vodo za špagete in jo zlijejo v lonec - špageti so tik-tak kuhani, odprejo kakšno Barilla polivko in kosilo je tu v 10 minutah ali prej.......
    Včasih ko se mi mudi, tudi jaz zalijem recimo krompir ali kaj drugega z vrelo vodo, da se hitreje začne kuhat.... Prijateljica si celo zavre vodo za turško kavo in si jo potem zlije v džezvo in kuha kavo naprej.... no, to je že malo perverzno..
     
    Uporaba na sto in en način......
  25. daisy
    Zaradi tele finte, ki me je prav šokirala s svojo enostavnostjo, sem se pravzaprav spomnila odpreti tole temo...
    Pred leti mi je umrla mama, pri njej sem pobrala kar nekaj lepih belih prtov in prtičkov, ki so prej ležali v njeni omari, potem pa kar nekaj časa še v moji...
    Ko sem zamenjala mizo, sem jih hotela uporabljati - in lej ga šmenta, čeprav so bili lepo oprani in zloženi, so imeli nekakšne rumenkaste lise, ki so zelo kazile izgled.
     
    Oprala sem prte na 95°C - nič.
    Potem še enkrat in dodala famozni Vanish - spet nič.
     
    Ko sem že razmišljala o varikini, ali kakšnem drugem divjem belilu, nanese na pogovor o prtih z mojo prijateljico....
    "Samo zmoči jih z vodo in daj na močno sonce. Če ne gre prvič, ponovi vajo.." mi reče.
    Ne me hecat sem ji odvrnila, prepričana, da me zafrkava...
    Pa pove, da je tudi ona mislila, da jo zafrkavajo, ko so ji to povedali, a stvar deluje...
     
    Takoj drugi dan sem poizkusila.....
    Razen na enem prtičku, ki sem ga morala "osončit" še dvakrat, je šlo vse že pri prvem poizkusu ven" Nisem mogla verjet svojim očem...!!
     
    Če to ni eko in bio čistilo.....
×
×
  • Objavi novo...