Skoči na vsebino

daisy

D član
 Prikaži profil  Najdi objave

  • Št. objav

    962

  • Član od

  • Zadnji obisk

 Vrsta vsebine 

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a daisy

  1. daisy
    Tule bi rada navedla nekaj praktičnih fint, ki nam olajšajo vsakdanje življenje.
     
    Vabljeni, da dodate svoje, da jih naberemo čim več....
    Še posebej so zaželjene take manj znane, zaželjene pa so tudi take že znane, saj se nikoli ni odveč spomniti na kako reč, ki smo jo morda že pozabilio...

  2. daisy
    NIHANJE

    Vaja zmanjšuje nagnjenost k togemu pogledu, stopnjuje moč gledanja in je posebej primerna za utrujene, suhe in preobremenjene oči. Čeprav je videti bolj kot vaja za telo, znatno poveča gobljivost oči, očesne mišice se sproščajo, z rkla pa se skoraj breztežno pomikajo po prostoru. Sprosti in zmehča se celo telo, predvsem predel ramen in zatilje. Poveča se sposobnost jasnega vida.
     
    Obrnemo se proti oknu. Stojimo v razkoraku. Roki visita mehko ob telesu. Telo polkrožno obračamo v levo in desno stran. Glave ne premikamo, pustimo, da mehko sama sledi gibanju. Roki ves čas visita ob telesu in samodejno sledita gibanju.
     
    Pogled je usmerjhen v višini oči in mehko drsi preko vsega. Lahko tudi zapremo eno alli obe očesi in opazujemo kaj se dogaja v njih – čutimo gibanje, vibracije? Zavestno sprostimo oči vsakič, ko začutimo, da so napete. Lahko tudi pri vsakem gibu z očmi mežikamo. Okno, proti kateremu smo obrnjeni se nam mora pomikati v smeri gibanja.
     
    Vajo naredimo čim večkrat. Popolnoma se prepustimo lahkotnemu gibanju, lahko tudi ob glasbi .
    V kolikor med vajo postanemo omotični, se za nekaj čsa usedemo, da si odpočijemo, nato vajo nadaljujemo.
    Vajo delamo zjutraj in/ali zvečer. Še posebno je primerna za sproščanje pred spanjem.
     
    KROŽENJE
     
    Kroženje z očmi
    Kadar nimam dovolj časa za daljše vaje za oči, jih lahko razgibamo tudi na enostavnejši način – večkrat zaokrožimo z očmi v desno in v levo po zunanjem robu našega vidnega polja. Gibamo z njimi levo in desni, navzgor in navzdol.
    To počnemo mehko, s sproščenimi očmi, vmes, še posebej na koncu palmiram – pokrijemo oči z dlanmi in jih intenzivno soprostimo.
     
    Kroženje z glavo
    Z glavo krožimo na več načinov. Krožimo vedno počasi in z občutkom, s sproščenimi in spuščenimi rameni.
     
    1. Krožimo tako, da pogled sledi kroženju, obračamo celo glavo (kot bi recimo želeli pogledati čez ramo, v strop, čez drugo ramo in v tla) Mehko, nekajkrat v eno in nato v drugo stran. S tem povečujemo gibljivost vratnih vretenc.
    2. Krožimo tako, da pogled ostane usmerjen naprej in v bistvu nagibamo glavo na stran ( z ušesom se kar najbolj približamo rami ), nazaj in na drugo stran. Intenzivno, a mehko raztegujemo in sproščamo vratne mišice.
    3. Krožimo tako, kot bi pisali ali risali... predstavljamo si, a imamo na nosu svinčnij ali čopič in z njim pišemo (lahko »napišemo« besede, misli..) ali rišemo predmete.... Oči mehko sledijo. Tako sproščeno gibamo tako z očmi kot tudi z mišicami vratu in vratnimi vretenci.
     
    S temi vajami povečamo pretok energije v glavo, in vplivamo na povečanje drobnih nihajev oči (hitri gibi – 50 do 150 na sekundo), ki spodbujajo živčne celice in z blilskovito hitrimi gibi na naši mrežnici sestavijo sliko, ki jo geldamo, v celoto. Če se ti nihaji upočasnijo, postane vid neoster. Zato te vaje zelo pripomorejo k ostremu vidu.
  3. daisy

    Živeti v svetlobi

    Avtor: daisy,

    Vsak dan znova se srečujemo z neštetimi odločitvami na vseh podrdočjih – pa naj gre za medsebojne odnose, zdravje, posel ali kaj drugega. Kako vedeti kaj je tisto pravo za nas ? Ljudje smo zelo različni in različno sprejemamo stvari, ki se nam dogajajo in ki jih vidimo okoli sebe. Ni vse dobro za vsakogar.
     
    Dokler sem se morala odločati o vsakdanjih stvareh, tudi osebnem življenju – medsebojnih odnosih in podobnem, niti nisem čutila potrebe po globjem poslušanju same sebe. Človeku je kar nekako jasno kaj bi rad in ne razmišlja, ali želja izhaja iz njegovih globin ali je enostavno prilezla od nekje zunaj... iz okolice... in si nekaj želi zato, ker je to samo po sebi umevno... ker mora biti tako in nič drugače....
     
    Ko pa je prišla bolezen in z njo kup neznank, sem začutila, da enostavno ne vem več kaj je tisto pravo in kam naj se obrnem, kaj naj poslušam, kaj naj storim. Veliko ljudi mi je predlagalo veliko rešitev- od alternative, do prehrambenih dodatkov, pa do posebne prehrane, raznih knjig....
    In potem so prišli dvomi – kaj je tisto pravo? Kaj pa če bom kaj spregledala, kar bi mi lahko pomagalo.... Le tisti, ki je bil v podobnem položaju ve, v kakšni stiski se znajdeš, ko te preplavi množica informacij, pa ne veš katera je prava zate...
     
    Potem si prisiljen izklopiti možgane in začeti stvari »čutiti« globoko v sebi. Narediti selekcijo s srcem in dušo, ne z razumom. Začutiti kaj je zate dobro, ker ljudje smo različni in vsak mora najti svojo pot. Če odpreš srce in prisluhneš kaj ti šepeta ter verjameš v svojo izbiro, ni več dvoma.
     
    Seveda to še zdaleč ne velja samo za zdravje – navedla sem le primer, kjer se je potreba po intuiciji odprla meni. V vsakdanjem življenju smo neprestano bombandirani z množico informacij in dezinformacij, treba je vedeti, kaj verjeti in kaj ne, kako odreagirati, kako čutiti od posameznem dogodku, problemu.. Ponavadi smo vkalupljeni v nek okvir obnašanja in čutenja, ki so nam ga privzgajali že od majhnega. Z njim nemalokrat potlačimo svoje želje, čustva.... in tako ne moremo zaživeti polno v slehernem trenutku svojega življenja.
    Po drugi strani dostikrat že poslušamo svojo intuicijo pri manj pomembnih rečeh – ker tam nas ni strah večjih posledic... pri večjih odločitvah pa vedno vklopimo samo naš um....
     
    Knjiga Shakti Gavain Živeti v svetlobi mi je izredno pri srcu in je ena tistih, ki jo večkrat vzamem v roke.
    Pa ne zato, ker bi si ne zapomnila kaj piše v njej ali ker je še nisem osvojila... Enostavno mi je prijetno brati o stvareh, ki se jih trudim doseči in doživeti tudi veselje ob tem, ko ugotovim kaj sem že dosegla...
     
    Tekst je napisam lahkotno, v krajših poglavnjih in primerno za vsakogar – tistega, ki že dlje išče podobne vsebine in tistega, ki je s tem komaj začel. Nevsiljivo nam kaže pot, kako priti v stik s svojo intuicijo in kako se po njej tudi ravnati. Nauči nas zaupati ustavrjalnosti, ki se pretaka skozi univerzum, viru intuicije.
     
    Shakti tako lepo opiše, kako se znajdemo na tej poti:
    » Preživljamo le to, kar mora vsakdo izkusiti v svojem času. Temu bi lahko rekli odstiranje pajčolana iluzij. To je točka spoznanja, ko ugotovimo, da nas fizični svet ni dokončna resničnost. Začnemo se obračati k sebi, k odkrivanju resničnega bivanja. V takih trenutkih se nam zdi, da udarjamo v tla, toda ko zares udarimo obnje, se nam odpro vrata v svetli novi svet, kraljestvo duhovne resnice. Pot v svetlobo pa vodi prek teme.«
     
    V prvem delu knjige nam predstavi osnovne principe :
    - temelj življenja v novem svetu je v vedenju, da obstaja v univerzumu višja inteligenca, temeljna ustvarjalna moč ali energija, ki je izvir vsega, kar obstaja. Če zaupamo v to višjo silo univerzuma in živimo po njenih principih, so spremembe v našem življenju lahko čudežne.
    -živeti v harmoniji z univerzumom pomeni biti živ, poln vitalnosti, veselja, moči, ljubezni in blaginje na vseh ravneh
    - živeti v stiku z intuicijo, ji prisluhniti in se ravnati po njej pomeni priti v neposreden stik z univerzumom. Za intuitivni um je videti kot da ima neomejen dostop do »skladišča« vsega vedenja in modrosti, do univerzalnega uma. Sposoben je izbrati prav tisto informacijo, ki jo v danem trenutku potrebujemo.
    - Zunanji svet je v bistvu velikansko olgedalo, ki sproti natančno odseva našega duha in formo. Ko se naučimo pogledati se v to ogledalo, zaznati odsev in ga razložiti, si pridobimo novo spretnost v pomoč
    - vsakdo ima v sebi tako moški kot ženski princip – energiji, katere naj bi v celoti razvili, da bosta lahko vzajemno sodelovali
     
    V drugem delu nam Shakti razlaga, kako živeti po teh principih:
    - kako se naučiti zaupati v svojo intuicijo, uglasiti se s svojimi najglobjimi čustvi - kar ni tako enostavna naloga... Tudi tu velja, da vaja dela mojstra...
    - najti moramo stik s svojimi čustvi – jih izraziti, jih ne potlačiti. Če v sebi kopičimo veliko čustev, je v nas veliko kričavih in jokavih glasov, ki nam preprečijo slišati glas intuicije
    - naučimo se razlikovati med tem kaj mislimo in kaj čutimo
    - v vsakem od nas se skrivata tiran in upornik. Tiran nam, govori, kaj lahko in česa ne smemo storiti, upornik pa se nenehno upira storiti zahtevano (o, kako sem se našla v tem poglevju !!  ). Kako razpršiti oba in se pojaviti taki kot smo v resnici?
    - Smo tudi tako žrtve kot rešitelji..... rešitelji ne znajo skrbeti zase in nenehno pomagajo drugim in s tem posredno izpolnjujemo svoje potrebe. Žrtve pa zapravljajo čas in energijo za reševanje drugih, namesto da bi skrbeli sami zase...
    - kako najti ravnotežje, skrbeti zase, postati neodvisen od odnosov. Kako z otroci, le-ti potrebujejo model človeškega bitja, ki doživlja različne občutke in čustva in je vseskozi pošten.... ?
    - kako s seksualnostjo in strastjo, pa z delom in igro, denarjem, zdravjem, življenjem in smrtjo?.
    - kaj tiči za našo željo za popolnim telesom, kako je z našim spoštovanjem in sprejemanjem samega sebe?
    - kako transformirati svet?
     
    Spet bo marsikdo rekel - to sem že stokrat slišal in bral v veliko knjigah.
    Vem. Tudi sama sem prebrala kar nekaj knjig s podobno vsebino, vendar mi je Živeti v svetlobi posebej draga. Resnično je napisana lahkotno, brez odvečnega »ameriškega« filozofiranja in neskončnih navajanj konkretnih primerov....
     
    Knjiga je bila še do pred leti kot odlično branje zelo iskana, sama sem jo mnogokrat posodila v branje – natisnila jo je namreč založba Gnosis in Quatro v ne prav veliko izvodih in jo je prav težko dobiti...
    Upam, da jo najdete v kaki knjižnici, če pa bi je ne najšli in si jo res želite prebrati, gre morda lahko spet moja malo na pot... 
     
  4. daisy
    Ker sem že pisala o knjigi Življenje kot igra v Iskanjih, naj bo prva v mojem nizu knjig.
     
    Na prvi strani knjige je podano sporočilo – citat Walta Whitmana:
    Celotna teorija vesolja nezmotljivo pelje k enemu samemu človeku – k tebi.
     
    Skozi knjigo se prepletata dve osrednji temi:
    - pomen izbire, s pomočjo katere postanemo vsota lastnih odločitev in ne odločitev okolice, in pa
    - pomen življenja v sedanjem trenutku, ker je to edini trenutek, v katerem lahko izkušamo, doživljamo in katerega lahko spreminjamo.
     
    Knjiga nas uči kako življenje igrati namesto biti njegova igrača.
     
    VZEMITE USODO V SVOJE ROKE
    Naše življenje je kot puzzle, sestavljen iz neštetih naših reakcij, videnj, čustvovanj, odločitev, vse si kreiramo sami iz trenutka v trenutek. Vajeni smo odreagirati na zunanji dražljaj ne da bi pomislili na to, da je naša reakcija izključno odsev tega, kar čutimo samo mi v svoji notranjosti. Ravno zato okolica tako močno vpliva na nas – ker ji mi to dopustimo. Za vsako stvar iščemo razlog zunaj nas – pa naj bo to krivda alli sreča. A izbira za srečo, zdravje, lastno razpoloženje je izključno naša.
     
    PRVA LJUBEZEN – LJUBEZEN DO SEBE
    Ponavadi se nimamo dovolj radi - kako doseči, da bomo ljubili sami sebe in se spoštovali, se sprejeli take kot smo? To je izjemno težko. Naučiti se moramo sami začutiti, da smo pomembni, vredni in lepi. Potem ne bomo več potrebovali drugih, da nam to izkazujejo. In lahko bomo ljubili druge, ker tega ne bomo več počeli zato, da bi poželi zahvalo ampak iz iskrenega prepričanja.
     
    NE POTREBUJETE NJIHOVEGA ODOBRAVANJA
    To poglavje je meni osebno prav čudovito in mislim, da bi ga moalri prebrati in še več – osvojiti vsi.
    Ljudje so po večini izredno odvisni od drugih v svoji okolici – od tega, kaj si mislijo o njih, njihovih dejanjih, sodba drugih jim je vodilo v življenju. Če že ne vodilo, pa ima vsekakor zelo močan vpliv. Tako damo dobesedno svoje življenje v roke drugim. V roke jim damo neizmerno moč – moč nad nami in našim življenjem.
    Vsakemu godi, če je pohvaljen, če ga odobravajo, če ga občudujejo.... Zakaj bi se temu odrekli? Za to ni nobene potrebe. Taka želja je popolnoma normalna, naravna. V bistvu je laskanje prav čudovito in razveseljivo. Iskanje odobravanja postane napaka šele, kadar se iz želje spremeni v potrebo. Od njega postanemo odvinti, prične nam kreirati življenje in s tem dopustimo, da nam življenje kreirajo drugi. Sami sebe vrednotimo na podlagi mnenja nekoga drugega.
     
    OSVOBODITE SE PRETEKLOSTI
    Preteklost je ena od stvari, ki je ne moremo spremeniti niti v eni sami sekundi... In v nešteto sekundah, ki smo jih že doživeli, smo si izoblikovali predstavo o dosedanjem življenju, o tem kakšni smo, kaj smo naredili prav, kaj narobe.... To ostaja trdno zasidrano v nas in je zelo težko spremeniti. Na nas je nalepljenih nešteto etiket... in navajeni smo reči – tak sem (namesto tak sem bil)....
    Vsaka etiketa, ki vam preprečuje, da bi rasli, je demon, ki ga je treba izgnati. Če že moramo imeti etiketo, poizkusimo tole: Sem uničevalec etiket.
     
    NEKORISTNI ČUSTVI - KRIVDA IN ZASKRBLJENOST
    Seveda ju poznamo, saj so nam že od malega vcepljali, da je vedno za nekaj nekdo kriv, da je krivca vedno treba poiskati in pa da moramo biti skrbni... Krivda pomeni, da izgubljamo sedanje trenutke, ker smo ohromljeni zaradi preteklega vedenja, medtem ko nas zaskrbljenost hromi zdaj zaradi nečesa v prihodnosti.
    Dokler boste imelil korist od tega, da sami sebe obvezujete s krivdo, boste tičali v začaranem krogu, ki pelje samo v nesrečnost sedanjega trenutka. Krivda je tudi izredno učinkovita metoda manipulacije.
    Tudi skrbi so nepotrebne in nekoriste. Veliko naših skrbi zadeva stvari, nad katerimi nimamo absolutno nobenega nadzora.
     
    RAZISKOVANJE NEZNANEGA
    Ljudje se oklepamo svojena načina življenja, svojih navad, počutimo se sigurne in ne želimo si nobenih sprememb. Življenje postane mnogo bogatejše in pestrejše, če se odpremo za nove izkušnje, postanemo spontani, se otresemo predsodkov in ne načrtujemo prav vsake ure svojega življenja.
    Ni vedno treba, da veste, kam ste namenjeni. Glavno je, da ste na poti.
     
    ZLOMITE SPONE KONVENCIJ
    Svet je poln pravil kontrol, vse življenje opredeljujemo kaj je prav in kaj narobe... Iz tega izvira tudi neodločenost, saj včasih ne vemo, kako ravnati, da bo prav.. Pritiska nas vzgoja, kultura, tradicija.. polni smo stavkov »moral bi..« smo predebeli, naši lasje so napačne barve, smo nesrečni, hodimo v neprimerno šolo, ne znamo se obnašati..... morali bi vse to spremeniti...
    Začnimo sami soditi o svojem življenju in se naučimo zanesti nase, ko se odločamo o sedanjih trenutkih. Nehajmo listati po večnih pravilih in tradiciji, da bi v njih našli odgovore.
     
    PAST PRAVIČNOSTI
    »Če bi bil svet tako urejen, da bi vse moralo biti pravično, ne bi nobeno živo bitje preživelo. Ptice ne bi smele jesti črvov in zadovoljiti bi bilo treba interese vsakega posameznika«
    Pravica ne obstaja, nikoli ni in nikoli ne bo. Svet enostavno ni tako narejen. Že sam svet narave nam to pove – živali jedo ena drugo, mi njih, zemljo uničijo naravne sile, ljudje smo kar naprej nepravični.....
    To poglavje je zelo zanimivo, saj je želja po pravičnosti pri vseh zelo močna, s tem pa si nenehno spodkopavamo lastno zadovoljstvo in srečo. Zanimiva tema.
     
    NEHAJTE ODLAŠATI – ZDAJ
    Zakaj odlašamo, kako nam to koristi in kaj s tem izgubljamo ? Z odlašanjem se lahko marsičemu izognemo, krivimo druge in se ne spreminjamo.
     
    RAZGLASITE NEODVISNOST
    »V vsakem razmerju, kjer dva človeka postaneta eno, je končni rezultat dva polovična človeka«
    Zapustiti psihološko gnezdo je ena najtežjih življenjskih nalog, zlasti zato, ker nas družba uči, da moramo v nekaterih odnosih izpolnjevati določena pričakovanja – na primer do staršev, otrok, nadrejenih in ljubljenih oseb. Najhujše odvisnosti se razvijejo v družini in kasneje v partnerstvu.
     
    ZBOGOM JEZA
    Jeza je lahko navada, naučena reakcija na frustracijo, pri kateri se obnašamo tako, kot se raje ne bi. Je le sredstvo, s katerim uporabljamo stvari zunaj sebe za razlaganje svojih občutkov. Močna jeza je dejansko oblika (začasne) norosti. Po izbruhu jeze se lahko pogreznemo v samopolimovanje in se sami sebi smilimo, ker nas nihče ne razume.. Kaj imamo od tega, da si izberemo jezo in kako jo nadomestiti oziroma odpraviti? To zahteva veliko novega razmišljanja in zavedanja...
     
    PORTRET OSEBE, KI JE ODPRAVILA VSA PODROČJA NAPAK
    Zadnje poglavje bi z veliko koristjo lahko prebrali vsaj enkrat mesečno, če ne v začetku sprememb – dela na sebi - še pogosteje. Je čudovit povzetek bistva cele knjige. Ko ga berem, mi da voljo, da bi se čim bolj približala temu. Portret sem že opisala v blogu v kategoriji ISKANJA.
     
    ZAKLJUČEK
    Kniga je res zelo dobra, kratko in jedrnato nam opiše probleme, kakšne koristi imamo od določenega obnašanja in kako se spremeniti. Iz lastnih izkušenj vem, da drži, kar nam Dyer podaja v svojih poglavjih. Drži tudi, da ko človek knjigo prebere, mu je vse jasno, vse verjame in ŽE VSE VE..
    A pot do tega, da življenje resnično postane kot igra je dolga. To namreč postane šele tedaj, ko po nešteto ponovitvah, brezmejnem potrpljenju s samim seboj in nenehnim »popravkom smeri« - življenu kot šola, končno resnično zaživimo tako – iz svoje globine, spontano, avtomatično, brez samokontrole.

  5. daisy

    Moje knjige

    Avtor: daisy,

    MOJE KNJIGE
    Tule bom navedla nekaj knjig, ki so meni zelo pri srcu, knjig, katere večkrat vzamem v roke in vsakič na novo odkrijem kaj v njih. Spreminjam se jaz in spreminjajo se sporočila v knjigi. Vedno znova posrkam iz njih tisto, kar v tistem trenutku potrebujem. Kdor določeno knjigo s tako močnimi sporočili prebere in jo odloži za zmeraj – češ – sem dojel, ali pa celo – to že vse vem... je morda zamudil kak izredno dragocen nauk....
     
    Pri branju knjig, ki nas na nek način učijo razumeti, živeti, se spremeniti in podobno, imam določeno izkušnjo. Verjetno se kaj podobnega zgodi še marsikateremu bralcu oziroma iskalcu...
    Zgodi se, da se mi zdi knjiga zanimiva in jo kupim ali si jo izposodim. Doma jo prelistam in me nekako ne potegne... Odložim jo na stran in pozabim nanjo.
    Potem mi 'slučajno' pride pod roko čez - morda kar dolgo časa. Začnem jo brati in me dobesedno potegne vase. Velikokrat jo takoj preberem še enkrat – počasi, dostikrat s signirjem v roki, da si označim najvažnejša sporočila......To pot se mi zdi odkritje...
    Čez leto, dve ali kasneje, jo vzamem ponovno v roke... in spet jo vidim drugače, razumem bolj in dotakne se me spet na drug način kot prvič, drugič....
     
    V čem je stvar? Seveda v meni, ker se spreminjam in tako različno dojemam na različnih stopnjah sprememb. Kar bi morda prvič rekla, da je nakladanje in brez veze, se mi drugič zdi resnica, katero sprejmem, a šele tretjič z zadovoljstvom ugotovim, da sem uspela - da to resnico tudi živim.
    Zgodi se tudi, da začutim, da sem določeno knjigo 'prerasla' in da je ne potrebujem več. Takrat sem najbolj vesela, saj vem, da mi je uspela resnična sprememba, da sem stopila korak naprej.
     
  6. daisy
    Vaje nam urijo prilagajanje očesa , utrjujejo in krepijo očesne vezi, mišice, kar nam izboljšuje ostrino vida .
    Pridobivamo sposobnost, da ob menjavah prilagajamo ostrino bližnjih ali daljnjih predmetov.
    Vaje lahko izvajamo skorajda povsod in kadarkoli, ne potrebujemo posebnih pripomočkov. Vključimo jih v vsakdan, občasno pa si lahko zanje vzamemo tudi več časa. Dihamo sproščeno in tudi gledanje sprostimo - ko izostrimo vid, ne napenjamo oči.
     
    Prvi primer vaje :
    Udobno se postavimo (ali usedemo). Poiščemo predmet v bližini in enega bolj oddaljenega. Lahko si pred sebe postavimo svoj prst, v oddaljenosti pa imamo za izostritev nek predmet na steni (številko na uri, številko na koledarju, detajl na sliki – predmet mora biti po možnosti kontrasten- razločen...).
    S pogledom počasi potujemo od prsta (skoncentriramo vid na prst) do stene (skoncentriramo vid na predmet na steni). Tako v bistvu »telovadimo« z očmi. To naredimo vsaj 20x.

    Drugi primer vaje:
    V roko vzamemo svinčnik, ki ima na koncu radirko ali kaj podobnega (jaz imam takega, da na koncu »sedi« žirafica in vid skoncentriram na njene ćrne oči), nekaj, na kar lahko skoncentriramo vid.
    Svinčnik si postavimo predse s skrčeno roko in skoncentriramo vid nanj. Potem roko odmaknemo, dokler ni čisto iztegnjena n še vedno gledamo »žirafi v oči« Pa spet počasi približanmo itd.... To ponavljamo nekaj časa. Podobno kot pri prvi varianti, nam oči »telovadijo« in mišice (vezi) se krepijo. Bytes namreč trdi, da je dioptrija (še sploh starostna) samo lenost očesnih mišic.... Lahko gledamo svoj iztegnjen prst, kako se oddaljuje in približuje....
     
    Tretja varianta:
    Kjerkoli smo, gremo z očmi od točke, ki nam je najblžje, na vedno bolj oddaljene točke..
    Primer: ko čakamo v avtu na redčem semaforju, skoncentriramo vid na številko na naši armaturni plošči. Nato oddaljimo pogled in skoncentriramo vid na eno od številk registrske tablice avta pred nami, nato še nekam dlje (če se seveda prej ne prižge zelena luč )- morda na detalj semaforja itd.... Lahko vadimo tudi ko smo peš...
    Za pisalno mizo: pogled potuje od predmeta pred nami (morda konec kulija, ki ga držimo v roki) na vedno bolj oddaljene predmete – konec scvinčnika v tulcu za pisala, detajl slike na steni....

    Zaključek:
    Variant je prav toliko, kot je bogata naša domišljija. Važno je le, da oči telovadijo, da koncentriramo vid na različno oddaljene predmete – postopno od bližjih na daljnje in obratno. Z vajami si lahko krajšamo čas v različnih trenutkih in namesto da bi bili nervozni med čakanjem na karkoli že, ta čas koristno uporabimo.
     
    Te vaje so po mojih izkušnjah daleč najučinkovitejša od vseh in rezultati so vidni dokaj hitro.
    Seveda ne pozabite, da -čim nataknete nazaj svoja očala, ste »pokvarili« rezultate vaje. Potrebujete malo manj moćna očaka kot sicer (recimo za 0,5 dioptrije manj). Gotovo imate kje kaka stara očala, sicer imajo v trgovinah navadna očala za branje že zelo poceni (drogerije...)
     
    V praksi: zjutraj ko naredim še nekaj drugih vaj, vmes vtaknem še kroženje glave, nihanje gorenjga dela telesa in kroženje z očmi, nato vzamem mojo žirafo in jo peljem kake 20x "na sprehod" .....
    O raznih kroženjih in vajah za globinski vid pa v nadaljevanju...
  7. daisy

    Ljubezen

    Avtor: daisy,

    Kje si, ljubezen ?
     
    Pridi in ponesi me na svojih krilih sle.
     
    Pridi in ponesi me,
    ker v meni vre.
    Ker v meni je vse polno, polno..
    ker v meni je vse bolno, bolno...
     
    Pridi,
    čakam te.
     
    Življenje teče iz dneva v dan
    in v meni tlejo sanje.
    Vedno bolj verjamem vanje
    pa vendar vedno dlje od njih
    gre moja barka.
    V duši bom postala starka
    ki upa, čaka,
    da drhtavica sle, strasti jo vname
    in k sebi vzame,
    da vsaj še enkrat doživi
    kar nudiš ti, ljubezen.
     
    Pridi,
    da mi potrgaš niti sle , obupa,
    dokler še moja duša upa.
     
    (dec.86)
  8. daisy

    Portret

    Avtor: daisy,

    Tole je povzetek sklepnega poglavja knjige ŽIVLJENJE KOT IGRA , poglavja, ki opisuje ljudi, za katere je življenje prijetna igra in ki živijo v svetu, ki ni več pod vplivom zunanjosti temveč ga kreirajo s svojo notranjostjo..
     
    V knjigi, ki jo toplo priporočam vsem, ki bi radi iz svoiega življenja naredili igrivo in ne pretežko potovanje, je nanizanih več poglavij, v katerih nam avtor skuša prikazati, kako vzeti življenje resnično v svoje roke.
    Našteva naše zmote in predlaga poti za njihovo odpravo. Naslovi poglavij so:
    - Vzemite usodo v svoje roke
    - Prva ljubezen- ljuvezen do sebe
    - Ne potrebujete njihovega odobravanja
    - Osvobodite se preteklosti
    - Nekoristni čustvi- krivda in zaskrbljenost
    - Raziskovanje nezbnanega
    - Zlomite spone konvencij
    - Past pravičnosti
    - Nehajte odlašati – zdaj!
    - Razglasite neodvisnost
    - Zbogom jeza, in
    - Portret osebe, ki je odpravila vsa področja napak
     
    Skušala sem napisati kratek povzetek zadnjega poglavja, pa je skorajda nemogoče. Vseeno sem nanizala nekaj misli iz poglavja. Morda koga zamika, da prebere o določeni lastnosti kaj več ali poišče pot, kako do nje priti. Knjiga je izšla že večkrat, sama sem jo kupila leta 93. Spomnim se, da me na začetku kar nekako ni potegnila... Kasneje, ko mi je spet prišla pod roke, sem jo dojela drugače in jo z zanimanjem prebrala. Še danes jo večkrat vzamem v roke, morda le prelistam in vsakič jo berem in dojamem drugače, kot se pač spreminjam sama. Vesela sem lastnega napredka, ki ga zasledim pri branju- ko uvidim, koliko sem že storila dobrega sama zase, za moje življenje.
    In res lahko pritrdim avtorju v njegovih razmišljanjih. Življenje je kot igra, če ga le znamo in zmoremo tako živeti.
     
    Seveda me k temu ni pripeljala ta knjiga... je pa gotovo bila in bo še v bodoče pomembna spodbuda na moji poti. Sklenila sem, da bom večkrat prebrala sklepno poglavje (kar je nanizano tule spodaj so samo utrinki- v knjigi poglavje obsega 10 strani in je dober povzetek cele knjige, opisan cilj, kamor nas avtor vodi).
     
    Kakšni so torej ljudje, ki res živijo »svoje« življenje ?
     
    ****
    Teh ljudi ni mogoče spraviti v noben kalup – nimajo namreč nobene posebne značilnosti (rasa, socialnoekonomski značaj, spolnost, izobrazba, poklic, zemljepisni vzorec ., finančno stanje itd.....). Najdemo jih kjerkoli, ubadajo se s čimerkoli...
     
    Tem ljudem je všeč prav vse- uživajo v vsem in ne zapravljajo časa za pritoževanje ali cel kup želja. Všeč jim je življenje samo. Prilagodijo se dani situaciji, pa naj bo to prometni zastoj, deževni dan... Vsaka stvar je za njih nekaj lepega, kar je treba doživeti. Če je neko situacijo potrebno spremeniti, delajo na tem, da jo spremenijo. To vzamejo kot izziv in se trudijo stvar urediti- z dobro voljo in vero v uspeh.
     
    Ti ljudje so prosti občutka krivde in napetosti, niso ohromljeni zaradi preteklosti. Ne objokujejo preteklosti in ne poizkušajo v drugih vzbuditi občutka krivde zaradi preteklih dogodgov. Spoznali so, da preteklosti ni moč spremeniti z nobeno količino krivde- ne svoje ne tuje, ter da se je pametneje iz preteklosti kaj naučiti kot pa jo objokovati.
     
    Ne manipulirajo z drugimi in nihče ne more manipulirati z njimi. Ne razjezijo se na vas ampak vas enostavno ignorirajo, gredo stran ali spremenijo temo pogovora..
     
    Ne skrbijo. Niso vedno povsem mirni, a niso pripravljeni trošiti sedanjih trenutkov v skrbeh za stvari za prihodnost, nad katero nimajo nobene kontrole. Usmerjeni so v sedanji trenutek.
     
    Ti ljudje trenutek med dvema dogodkoma živijo prav tako intenzivno kot dogodke same, nikoli jim ni dolgčas, ne odlašajo in ne čakajo na prihodnost, da bi jim prinesla kaj novega.
     
    So nenavadno neodvisni. Nimajo nobenih pričakovanj do drugih. Njihove zveze temeljijo na vzajemnem spoštovanju pravice posameznika, da se lahko odloča sam zase. Njihova ljubezen ne vsiljuje ljubljeni osebi nobenih vrednot. Ne želijo, da se kdo naslanja na njih, če to opazijo, se odmaknejo.
     
    Ti ljudje nikoli ne iščejo odobravanja drugih. Aplavz in odobravanje drugih sicer z veseljem sprejmejo, vendar ga ne potrebujejo. So iskreni, svojih besed ne zavijajo v všečne fraze. Mnenje drugoh o njih sprejmejo, pretočijo skozi filter lastnih vrednot in ga uporabijo za lastno rast. Delujejo po lastni presoji in včasih izgledajo kot da niso povsem vključeni v našo družbo in kulturo. Niso uporniki, a sprejemajo lastne odlločitve.
     
    Niso dolgočasni- so duhoviti, a njihov humor je neškodljiv in nežaljiv. Ne smejejo se ljudem ampak skupaj z njimi.
     
    Sami sebe sprejemajo brez pritoževanja. Zavedajo se, da so le čloiveška bitja z določenimi lastnostmi, z določenim videzom, ki ga mirno sprejmejo. Sebe in druge sprejemajo take, kot so. Brez jamranja.
     
    Za te ljudi je problem ovira, ki jo je potrebno premagati, brez čustvenih pretresov, ki bi jih hromili.
    Neodvisni ljudje se ne počutijo ogrožene in ravno zaradi tega se drugi ob njih pogosto počutijo ogrožene.
     
    Ne spuščajo se v nesmiselne prepire in se ne pridružujejo večinskemu mnenju. Za ideale se bodo borili le, če boj pripomore k spremembi.
     
    Nikoli ne krivijo drugih, Usmerjeni so navznoter in nočejo na druge prelagati odgovornosti za to kar so. Ne trošijo časa za govorjenje o drugih in kaj je kdo storil...Ne govorijo o ljudeh anpak z njimi.
     
    Vsake stvari se lotijo na svojstven način, uporabljajo svojo domišljijo in imajo do vsega ustvarjalen pristop. Ne trudijo se nečesa narediti le na določen, vnaprej predpisan način, so zelo ustvarjalni.
     
    Imajo veliko energije in so zdravi. Njihova energija je rezultat ljubezni do življenja., ki jim pedstavlja priložnost za delovanje, premišljevanje in čustvovanje. Ti ljudje so sposobni zaobiti čustva, ki so kakorkoli samodestruktivna in spodbujati tista, ki pripomorejo k rasti.
     
    In najbolj pomembno: Ti ljudje ljubijo sami sebe. Motivira jih želja po rasti in kadar le morejo, ravnajo s sabo dobro. Niso brez problemov, so pa osvobojeni čustvene ohromljenosti, ki je posledica problemov.
    Merilo za notranji mir jim ni to- ali jim kaj spodleti ali ne, ampak kaj storijo, kadar jim spodleti. Ne obležijo, če so padli. Vstanejo, si otresejo prah in nadaljujejo z življenjem.
     
    Ne lovijo sreče. Preprosto živijo, srečo pa dobijo kot plačilo.
  9. daisy

    Življenje kot igra

    Avtor: daisy,

    Saj ne vem, kako bi dala naslov temule razmišljanju. Mislila sem napisati povzetek zadnjega poglavja knjige Življenje kot igra- Wayna W.Dyerja... On je naslovil svoje zadnje poglavje »Portret osebe, ki je odpravila vsa področja napak« , pa mi to nekako ni všeč. Ni mi všeč beseda napaka... Ker napak po moje ni. So samo naša ravnanja, reakcije, mišljenja.... vsako je v določenem trenutku za nas takšno, da nas bo vodilo svojo pot... in na vsaki taki poti bomo pridobili neko izkušnjo, spoznanje, spremembo v sebi..... Torej napačnih odločitev ni.So samo odločitve. Morda bi ga bilo bolje imenovati le » Portret Človeka » .....
     
    Zadnje poglavje knjige v bistvu zajema vsa poglavja v knjigi, ki nas prepričljivo vodi skozi pregled naših tako imenovanih »napak«, nam jih pomaga spregledati in odpraviti. Res dobra knjiga. Knjiga, ki jo vzameš v roke večkrat in vsakič dojameš malo bolj globoko -v smislu, da začneš knigo tudi »živeti«. Če si iskren do sebe.
     
    Poznam veliko ljudi, ki podobne knjige preberejo (morda še pred tem ugotovijo, da gre le še za eno brezvezno instant psihologijo), komentirajo (in popolnoma zares tako tudi mislijo !!), da to že vse vedo in vse obvladajo, v resnici pa so zelo daleč od tega, da bi jo dojeli, še manj pa živeli. Niso iskreni do sebe.
    Biti iskren do sebe je zelo težko. Priznati si je treba marsikaj, kar sicer skrivamo sami pred sabo -stvari, ki terjajo od nas spremembe, to pa še zdaleč ni enostavno, Tako lahko je za vse kriviti druge- starše, partnerja, sodelavce, šefa, okoliščine.. Ko pa si priznaš, da si sam tisti, ki si krojiš življenje, pa je vse kar se ti dogaja in kar dojemaš okoli sebe odvisno le od tebe samega...
     
    Življenje, ki ga živimo ni nič drugega kot projekcija naših misli in čutenj. Večina tega je v nas priučeno skozi vzgojo, okolje, v katerem živimo... Smo morda kot kompjuter- nenehno srkamo vase informacije in si iz njih si ustvarimo določeno predstavo o vsem... Kot v matrici. V filmu Matrix (-1 del, je poln življenjskih sporočil- ostali niso name naredili podobnega vtisa), na primer, je odlično prikazano naše življenja- kako v bistvu ljudje čepimo vsak v svoji celici, zunanja ureditev, družba, normativi, nas polnijo, usmerjajo, bdijo nad nami, mi pa živimo v sanjah, predstavah, filmu in slikah ki jih ustvarja naš vodeni um.
    Kaj pa je realnost? Si upamo na poti k realnost izgubiti občutek varnosti, stalnosti, navade, odvisnosti – vse,kar nam daje občutek lažne sigurnosti – in stopiti na pot v neznano, v svobodo, v naše lastne slike, ki jih ustvarja naša notranjost, intuicija, vera v samega sebe, neodvisno od drugih- slike, ki se morda ne bodo vklapljale v puzzle, ki ga sedaj živimo s strani vseh drugih okoli nas... Si upamo ustvariti svoj nov, lastni puzzle, se veseliti vsakega novega delčka, ki ga vstavimo vanj, katerega kreator smo mi sami ?
     
    Eno je namreč stvar verjeti, drugo resnično dojeti, tretje- najtežje- pa to udejanjati na način, da to res čutimo v sebi. To pomeni, da stvari RES tako tudi čutimo, da ni le poizkus takega čutenja, neka prisilna orientacija, ker pač vemo, da bi bilo to za nas dobro.... Spet sporočilo iz filma, ki se je globoko vsidralo vame: Če verjameš vase, v svojo moč, si nepremagljiv ! Ko zares začutiš v sebi, si svoboden.
     
    Res pa je, da se vsaka globoka sprememba v nas začne na način – dobesedno – dresure - z vajo, treningom... Opazovanjem samega sebe, svojih reakcij in sproti spreminjanje naravnanosti v pozitivno smer... To lahko traja (in tudi traja) več let, da končno tako tudi spontano odreagiramo, razmišljamo.... Da reakcija postane Resnica.
     
    Takrat pa se odpre življenje resnično kot igra, postane izziv, lepota, užitek, sreča...
    Vse je na dosegu roke... samo iztegniti jo je treba, narediti prvi in nekaj naslednjih korakov..
     
    No, tale uvod je že tako dolg, da bo Portret očitno nov prispevek v blogu....
     
  10. daisy

    Intuicija ali regulativa

    Avtor: daisy,

    Raziskujem teme na LF in kukam noter in berem kaj vse smo že napisali, predebatirali, razmišljali...
    In so stvari, ki jih nikakor ne moremo in jih po mojem tudi ne bomo nikoli dorekli. Ker najbrž ni tako mišljeno..
    Vse več stvari zahteva drugačnega človeka. Človeka, ki se je začel prebujati, razvijati v duhovnem smislu, na kakršen koli način pač- vsak po svoje. Vsemu, kar se z veliko naglico dogaja na nekaterih področjih okoli nas, lahko sledimo le, če smo začeli spoznavati sami sebe in druge skozi smisel našega bivanja tukaj in zdaj..
     
    Človek ne bi bil človek, če ne bi želel vsaki stvari nalepiti etiketo »prav / narobe«, »koristno /nekoristno ..«pravično / nepravično«..... Tu mislim predvsem na večne dileme o zdravilstvu, o samozdravljenju, o duhovnosti, o različnih poteh .... Z željo po zaščiti ljudi pred tem in onim.... Kdo pa je tisti, ki bo razsodil kaj je kaj...? Mislim, da ga ni in si ne bi smel vzeti te pravice. Eni ljudje prisegajo na nekaj, spet drugi taisto stvar obsojajo... Dejansko tudi nekomu nekaj koristi, drugemu škodi. Glede na svoje izkušnje vidim, da enostavno ne gre drugače kot da slediš notranjemu občutku – poplava vsega je enostavno že prevelika.
    Bo to, da bodo morali imeti zdravilci »šole« stvar in prijavljeno dejavnost rešilo? Še vedno jih bo cel kup brez tega in še vedno bo cel kup ljudi hodilo k njim.
     
    Zato menim, da prihaja čas, ko se bomo morali ljudje poglobiti vase in si pridobiti tisti notranji posluh, intuicijo, da bomo sami začeli izbirati kaj je za nas same primerno v tistem trenutku in kaj ne...
    Vsaka oseba je duša zase in če verjamemo v naše poslanstvo tu na zemlji- ki se tiče predvsem nas samih, potem se pač vsak srečuje s stvarmi, ki mu pomagajo k spoznanjem... Pa naj bo to dober ali slab zdravilec, bolezen ali zdravje, duhovna skupina ali le dobra knjiga, pogovor s prijatelji , ki ti odpre pot......
     
    Hočem reči, da je večina debat okoli vsega tega jalovih. Vsak zagovarja svoje, človek pa je unikatno bitje, za katerega težko kdo določi kaj je ravno zanj najbolje.... Vse te debate so tako razumske in na vsak način težijo k temu, da se loči stvari na črno-bele, kar pa nikoli niso bile. Ko gledam TV ali berem časopisje, se mi dobesedno upirajo te debate, ker se mi niti ena niti druga »stran« ne zdi iskrena in »odprtega srca« ali kako naj to imenujem. Nekdo je omenil, da izbira oseb za debato ni bila najprimernejša..... ampak ali sploh je kje kdo, ki je primeren?... Sploh obstaja?
     
    Primer, ki je tipično nesmiselen...... debatirati o postu... kako je škodljiv ali pa kako je koristen. Zdravniki absolutno proti, zdravilci v glavnem za.... V resnici pa se enostavno ne da reči, za koga je škodljiv in za koga koristen. Preveliko vlogo igra namreč pri vsem skupaj vsak posameznih posebej – njegovo stanje- pa ne samo zdravstveno, njegova notranjost, njegov odnos do vsega.... Še tako šibek človek, že odpisan, se lahko s postom pozdravi , na drugi strani pa lahko nekomu drugemu, ki sploh ni bolan, post škoduje....
    Podobno je z zdravilci... verjetno večjo vlogo kot samo zdravljenje, igra vera v zdravilca, ki lahko sproži čudežni provces samooozdravitve.... Pravil enostavno ni in nihče jih ne more določiti.
     
    Resda je zelo težko ali celo nemogoče pričakovati, da bi večina ljudi sama začutila kaj je za njih dobro in kaj ne...... Ampak žal drugače ne bo šlo.... Še tako stroga regulativa se vedno izjalovi, pa tudi s strogo regulativo lahko izpade »najboljše«... enostavno ne gre tako. Ko bomo ljudje izostrili svoje čute in intuicijo, se bo kaj hitro opravila selekcija povsod tam, kjer je danes prevelika in mnogokrat neprimerna ponudba.

  11. daisy

    Maska

    Avtor: daisy,

    Pred mano maska se hahlja
    in pleše sem ter tja
    odpira usta, govori, a to boli....
     
    Besede vro iz ust, ponižujoče. lažne..
     
    A saj ni pust!
    Naj sname masko, kdor samozavestno in objestno žali,
    pogleda me v oči!
    In maska izgine... zgrozim se...
    To si ti !
     
    Brez maske še bolj grob kot z njo.
    Še bolj boli, še bolj mi je hudo...
     
    (mar.73)
  12. daisy

    Acceto Balsamico

    Avtor: daisy,

    Rimljani in verjetno tudi Grki in Etruščani še pred njimi, so pogosto kuhali mošt da bi pridobili vino, ki bi - zaradi relativno visokega nivoja alkohola- lahko bilo starano zelo dolgo obdobje. S podobnim namenom so prešali delno posušeno grozdje in fermentirali sok in tako proizvedli vino iz sušenih grozdnih jagod. Ni sigurno, če so z enakim postopkom pridelovali tudi kis, vendar je zelo verjetno.
     
    Balzamični kos iz Modene je prvič zabeležen v dokumentih leta 1508, v času, ko je imel Alfonzo I d'Este, Modenski vojvoda svojo lastno pridelovalnico kisa. Izraz »balzamični« se je pojavil šele v 18.stoletju, v registru vojvodove privatne kleti.
     
    Mošt se pridobiva iz posebej izbranih grozdnih jagod sorte Trebbiano in drugih primernih vrst. Kuha na odprtem ognju pri temperaturi 60 stopinj, dokler se tekočina ne skoncentrira na polovico do tretjino. Kuhan mošt pozimi skrbno odcedijo. Spomladi pride do postopkov fermentacije. Po filtriranju kis pretočijo v sode. Izvajajo se postopne faze fermentacije in zorenja v vrsti vedno manjših sodov iz različnih sort lesa. Spravljeni so v t.im. «kleti za kis«.
     
    V povprečju vsako leto izpari 10% tekočine. Staranje traja najmanj 12 let, a tudi 20 let stari primerki niso redki. Če je kis staran več kot 25 let, ga iimenujejo »ekstraveccio«. Sistem posod vsebuje v povprečju pet sodov iz različnih vrst lesa, razvrščenih po prostorninah od 75 do 10 litrov. Najpogosteje uporabljene vrste lesa so češnja, murva, brin, hrast in kostanj. Zaporedje kakor tudi čas izpiranja je določen s strani proizvajalca.
     
    Po 12 letih od prvotnih 70 litrov svežega mošta ostane maksimalno 1 liter kisa, kar objasni, zakaj je končni produkt tako zelo drag. Ponudijo ga v 100 ml steklenički, ki jo je oblikoval Giugiaro.
     
    Osnovne karakteristike kisa, ki je gost, a tekoč, so temena, bleščeča rjava barva, prodoren in obstojen vonj s prijetno in harmonično trpkostjo in sladko-kislim okusom , ki je visoko aromatičen.
     
    Balzamični kis, katerega lahko kupimo pri nas, vsi poznamo. Cenovno se giblje od nekaj sto sit pa navzgor. Te vrste kisa, s katerim nekateri v celotim drugi pa le delno kisajo solate in podobne jedi, so žal kar precej daleč od originalnega, katerega se uporablja v glavnem kot dodatek k jedi, aromo oziroma začimbo.
     
    Nekoč sem bila povabljena na Slow Food, katerega tema je bil prav Balzamični kis. Najprej so nam ga predstavili, potem pa se je kot rdeča nit vlekel skozi naše jedi - nekaj kapljic na nekaj pereščkih radiča s krompirjem (slow food pač... vse minimalno) ali recimo pokapljan po jagodah s smetano.. Odlično!
    Stekleničke po 1 dl so prodajali po preko 10.000 sit (kar naj bi bilo izredno ugodno). Imela sem srečo, da so mi zastonj podarili tisto, katero smo okušali - ker je bila že odprta. Manjkalo je k sreči ni skorajda nič, ker smo kis okušali tako, da je vsak dobil na vrh svoje stisnjene pesti dobesedno samo eno gosto, aromatično kapljico!
     
    No, ta steklenička je že davno prazna, nove si za tak denar ne grem kupovat. Sem pa odkrila na degustaciji od Šampijonke Renče ( ::: enega, ki je izredno dober. Je sicer daleč najdračži (imajo jih več vrst), ampak malo gostejši in ima intenzivnejši okus. Tako mi je dober, da bi vanj namakala kar kruh (kot na degustaciji)
     
    S pridom ga uporabljam, predvsem ne jagodah , na mesu (recimo biftek, rostbeef..) in še kje.
     
    Na tem Slow foodu so me naučili tudi kako se pravilno dela solate: najprej jo začiniš (sol, kis, dodatki), premešaš in šele nato dodaš (čim manj) olje. Če dodaš olje prej, se namreč solata prevleče z njim in ne more vsrkati dovolj začimb in kisa. Na ta način je solata resnično aromatična in praktično nemastna (olje skorajda ni potrebno, tudi kisa je lahko manj)
  13. daisy

    Vaje za oči 1: sončenje oči

    Avtor: daisy,

    Ko delamo vaje ali kakorkoli drugače krepimo oči, moramo počasi zmanjševati dioptrijo v očalih. Po vajah se stanje očesa nekoliko izboljša in če takoj spet nataknemo očala z maksimalno dioptrijo, se oko takoj prilagodi nanje in trud je bil zaman.
    Zato poiščimo kaka stara očala z 0,25 ali 0,5 nižjo dioptrijo. Ko bomo s temi videli dobro, zopet poiščemo šibkejša očala (če ne drugače- v DM imajo poceni očala)
     
    Marsikdo od nas ima oči preobčutljive na svetlobo in enostavno ne more več brez sončnih očal. To za oko ni normalno. Oči sčasoma postanejo vedno bolj občutljive na svetlobo , kar vodi do poslabšanja vida in višje dioptrije.
    Sončna svetloba krepi našo mrežnico, vidne celice se aktivirajo. Raziskave kažejo, da imunski sistem spodbuja prav UV svetloba, ki jo sprejemamo prek oči.
    Pomembno je le, da se zaščitimo pred premočnim žarčenjem – na močnem soncu ( na snegu, v visokogorju – vedno kadar bi morali oči pripreti) – zaščitimo se s temnimi in kvalitetnimi stekli, ki zaprejo dostop tudi od strani, sicer nam v – zaradi temnih očal razširjene zenice – od strani vpada v oči še več žarkov.
    (Že lanska in tudi letošnja moda ponuja ukrivljena očala, ki nudijo zaščito tudi od strani)
     
    Vaja omogoča navajanje oči na močnejšo svetlobo in stimulira očesno mrežnico.
    V začetku sončimo oči s šibko sončno svetlobo, vedno pa do 11 ure dopoldne ali po 15.uri popoldne. Namesto sonca lahko uporabljamo svetila, ki niso tako močna, da bi slepila. Svetlobo postopoma povečujemo.
     
    Prva vaja:
    Postavimo se tako, da smo s telesom delno na soncu, delno v senci. Zapremo oči, vrat je vzravnan, dvignemo glavo in s telesom polkrožimo v levo in desno – izmenično na sončno in senčno stran.
    Vajo ponavljamo tako dolgo, da so zaprte oči popolnoma navajene na sončno svetlobo. Ponavadi je za to potrebno nekaj minut.
    Potem se postavimo na sonce in vajo ponovimo. Vadimo, dokler se oči navadijo na svetlobo.
     
    V nadaljevanju postopoma pričnemo odpirati oči, tako, da gledamo navzdol, nato pa pogled ob nihanju postopno dvigujemo.
     
    Druga vaja:
    Sedimo ali ležimo na soncu, sproščeno, z zaprtimi očmi. Na zaprtih vekah čutimo sončno svetlobo in toploto. Predstavljajmo si, da sonce prodira v naše oko in poživlja miljone vidnih celic, ki so v njem.
    Krožimo z glavo v smeri urinega kazalca »okoli sonca« - kot bi imeli na nosu svinčnik in bi z njim hoteli obkrožiti sonce. Pri tem smo pozorni na barve, ki se nam pojavljajo v očeh....
    Previdno odpremoi oči in smo pozorni na naš pogled, barve, dojemanje svetlobe....

  15. daisy

    Pri 40.letih.....

    Avtor: daisy,

    Ženska ujame žabo, ki ji za izpustitev obljubi izpolnitev treh želja...........
    Opozori pa jo, da bo vse, kar si bo zaželela, njen mož dobil v 100 kratni količini!
     
    Ženska si zaželi, da je najlepša na svetu..... Žaba jo opozori, da bo njen mož 100 x lepši.......
    Pa ženska reče, da nič hudega.. saj bo ona najlepša, itak bo hotel samo njo....
     
    Ženska si zaželi, da je najbogatejša na svetu.... Žaba jo opozori., da bo njen mož 100 x bogatejši od nje...
    Pa ženska reče, da nič hudega... saj bo ona najbogatejša, itak bo hotel samo njo....
     
    ..............
    Pa tretja želja? Vpraša žaba.....
     
    Ženska si zaželi blažji srčni infarkt..........

  16. daisy
    Pride starka (najbrž je imela škrtatni klobuk na glavi ) v banko in hoče prav direktorja.
    Ker tečnari, ga pokličejo.
    Starka pravi, da bi rada vložila ogromno denarja.
     
    Direktor jo vpraša, od kod ima toliko denarja!?
    "Stavim na velike vsote" pravi ona.
    "Na kaj pa stavite?" vpraša direktor.
    "Na razne traparije! Recimo, z vami bi šla stavit, da imate kvadratasta jajca!" pravi ona..
    "O, pa ja! To grem pa takoj stavit!" reče direktor.
     
    In skleneta stavo za 5 miljonov.. Naslednjega dne naj bi starka prišla ob 10h s svojim odvetnikom (kot pričo) in z denarjem, pa bi skupaj pogledali kakšna so direktorjeva jajca..
    Direktorja čudi in malo zaskrbi.. Zvečer se ogleduje v ogledalu, otipava in ko se prepriča, da so one okrogla, si misli: nora starka! in gre v miru spat..
     
    Drugi dan točno ob 10h pride starka z odvetnikom. Direktor ponosno sleče hlače: "Evo, okrogla so, dobil sem stavo!"
    Starka se malo stuži, zamaje z glavo in reče; "Izgleda, da sem tokrat izgubila. Lahko potipam, če so res tudi noter okrogla, da se prepričam?"
    Direktor, ki je ravnokar zaslužil 5 mio, se ne brani. Starka pride k njemu in ga potipa, njen odvetnik pa se v krču prime za glavo....
     
    "Kaj pa mu je?" jo vpraša direktor.
    "Ah, nič," reče starka in si popravi škrlatni klobuk na glavi " "z njim sem šla stavit za 10 miljonov, da bom danes ob 10h prijela direktorja banke za jajca.".....

  17. daisy

    Zorenje ženske

    Avtor: daisy,

    Pri 3.letih: Pogleda se in vidi Kraljico
     
    Pri 8.letih: Pogleda se in vidi Pepelko
     
    Pri 15.letih: Pogleda se in vidi Grdo račko (Mama, takšna sploh ne morem ven !!)
     
    Pri 20.letih: Pogleda se in vidi - »predebela/presuha«, »premajhna/previsoka«, »preravnolasa/ prekodrasta«.... – ampak se odloči, da gre vseeno ven
     
    Pri 30.letih: Pogleda se in vidi vidi - »predebela/presuha«, »premajhna/previsoka«, »preravnolasa/ prekodrasta«.... – ampak se odloči, da nima časa da to popravlja v tem trenutku in gre vseeno ven
     
    Pri 40.letih: Pogleda se in vidi vidi -»predebela/presuha«, »premajhna/previsoka«, »preravnolasa/ preskravžljana«.... – in si reče- vsaj »čista« sem! In gre vseeno ven
     
    Pri 50.letih: Pogleda se in si reče - « Jaz sem« in gre, kamor si želi iti
     
    Pri 60.letih: Pogleda se in spomni sama sebe na vse tiste ljudi, ki se ne morejo več niti videti v ogledalu . Gre ven in osvoji svet...
     
    Pri 70.letih: Pogleda se in vidi modrost, smeh in sposobnost. Gre ven in uživa življenje
     
    Pri 80.letih: Vseeno ji je, kako izgleda... Povezne si na glavo škrlaten klobuk in se gre ven zabavat s svetom.......

  18. daisy

    Izboljšajmo svoj vid

    Avtor: daisy,

    Malo sem pobrskala po zapiskih izpred let, ko sem bila na tečaju za izboljšanje vida po metodi dr.Bytesa.
    Doma imam tudi knjige s to tematiko (pred kratkim sem kupila eno res dobro in uporabno : Izboljšajte vid! (Učila,2003).
     
    Tule povzemam iz vseh virov nekaj o vidu in kaj storiti za njegovo izboljšanje:
     
    Avtorji metod trdijo, da - če so oči zdrave - je njihovo pešanje le posledica slabenja vezivnega tkiva, mišic, »slabega ravnanja« z njimi in podobno, Oči enostavno niso več tako prožne, kot bi morale biti Vse to se da v veliki meri ali popolnoma odpraviti z določenimi vajami za oči in skrbjo za oči nasploh.
     
    SPLOŠNI NAPOTKI:
     
    1..Krepitev oči s pomočjo vitaminov
    Vitamin A – 5.000 do 10.000 m.e./dan
    Vitamin C – 100 do 500 mg /dan
    Vitamin E – 100 do 200 mg /dan
    B kompleks – 1 do 2 tbl. 3x /dan
    To so količine za odrasle ! Kura naj traja dva tedna do enega meseca, nato prekinemo in po 14 dneh kuro ponovimo. Običajno je potrebno narediti več kur.
     
    2. Naravni viri vitaminov
    Surov sok: korenja, zelene (korenina), peteršilja (korenina), cikorije (cela rastlina)
    Pijemo 1-2 kozarca mešanice vsak dan.
     
    3. Poskrbimo za ozdravitev sinusov in grla, ker le-to negativno vpliva na vid
    Nos čistimo s toplo slano vodo (1/2 žlice soli na 1 skodelico vode). Vodo potegnemo skozi nos v usta.
    Grlo čistimo z grgranjem čaka (žajbelj, evkaliptus, hrastova skorja, propolis).

    4. Preprečimo vnetja oči
    Če je potrebno uporabljamo kapljice ali mazila za oči – po predhodnem posvetu z okulistom.
     
    5. Kontrolirajmo kri zaradi morebitne slabokrvnosti
    6. Kontrolirajmo krvni pritisk
    7. Kontrolirajmo očesni pritisk
    8. Poskrbimo za izboljšanje cirkupacije krvi
    9. Kotrolirajmo holesterol in sladkor v krvi
    10. Redno delajmo vaje za oči, pomagajmo si tudi z rasterskimi očali
    11. Pomagajmo si z akupresuro, jogo, vizualizacijo in meditacijo...

    Lahko potrdim z lastnim primerom in primeri nekaterih znancev, da vaje za oči dejansko delujejo. Zanje ne potrebujemo veliko časa, samo nekaj minut. Večino njih lahko delamo preko celega dneva, v službi (predvsem za računalnikom !), za volanom, na cesti, v naravi.... Samo malo se je treba navaditi in biti pozoren na to. Potem počneš določene stvari že kar avtomatično.
    Obstajajo celo vaje, ki zmanjšujejo astigmatizem in vaje za tridimenzionalni vid, pa vaje za sproščanje oči in seveda vaje za zmanjševanje dioptrije in izostritev vida.
     
    Oko naj bi gledalo vedno saproščeno. Mišljeno je, da naše oči drsijo preko vidnega polja lahkotno kot čopič, ki barva. Brez napenjanja, ne da bi jih motila svetloba ..
     
    Dober vid je naše veliko bogastvo in nekaj minut na dan za njegovo vzdrževanje ali izboljšanje je najmanj, kar lahko storimo zase.
     
    (V nadaljevanju o posameznih vajah..)
  19. daisy

    Blogi? Blogi!

    Avtor: daisy,

    Blog... blog- še do včeraj neznana stvar, danes že polno idej kaj bi z njimi.....
     
    Toliko stvari sem včasih tule na LN napisala v času iskanja same sebe, iskanja vseh mogočih smislov , prebijanja čez prepreke in ovire, čez čustva evforije in strahu... silna modrovanja, od katerih včasih glava boli... a se duša sprosti... Sedaj sem precej tega že našla, tudi marsikaj kar malo pozabila in bi bilo fino malo se spomnit ....
     
    Razmišljanja..... da jih bom lahko prebrala, če se bo potrebno v nekem trenutku spomniti...... da ima življenje en velik smisel, da je zelo lepo in da ga je treba v vsakem trenutku uživati
  20. daisy

    DO-IN (An-Min-Ho)

    Avtor: daisy,

    Za miren in zdrav spanec se moramo osvoboditi vseh napetosti in se popolnima sprostiti, pozabiti na misli, ki se nam podijo po glavi in se zliti z okolico, ki nas obkroža. Naslednje vaje zelo pripomorejo k temu. Delamo jih lahko kar v postelji tik pred spanjem.
     
    1.
    Ležemo v posteljo, popolnoma sproščeni.
    2.
    Počasi z rokami potrepljamo področje od prsnega koša do spodnjega dela trebuha. Področje prsi rahlo, srednje področje močneje in področje spodnjega trebuha najmočneje. (5x)
    3.
    Pokrčimo noge v kolenih (= potegnemo jih rahlo k sebi).
    S pestmi nežno, a globoko pritisnemo trebuh na področju debelega črevesa- desni/začetni (desno ob strani navzgor), poprečni srednji (iz desne na levo nad popkom) in levi/zadnji del (levo ob strani navzdol- kot potekla debelo črevo). Nato pritiskamo postopno navzdol do popka in še nižje , po levi in po desni strani. (3X)
    Sledi masaža celotnega trebuha z desno dlanjo s krožnimi gibi. Levo roko položimo na desno in ji tako pomagamo. (16x).
    4.
    Ležimo sproščeno in prekrižamo roke pod glavo (kot povšter). Noge so stegnjene, stopala pokrčena. Izmenjaje raztegujemo (kot bi se hoteli podaljšati) desno in levo nogo, tako da zategnemo boke. (3x)
    5.
    V enakem položaju telesa kot v tč.4. - leže s stegnjenimi nogami in pokrčenimi stopali, položimo roke ob sebi, malo na vstran. Dlani so obrnjene navzdol.
    Ob vdihu cele roke obrnemo navzven, tudi dlani navzgor in razširimo prsni koš, ob tem dvignemo srednji del hrbta do bokov (rame in boki ostanejo na tleh). Stopala so pravokotno zravnana (=pokrčena) in ustvarijo napetost v medenici.
    Hitro izdahnemo in se pri tem sprostimo, obrnemo roke in dlani navznoter. (5x)
    6.
    Popolnoma sprostimo telo in zaspimo.
     
    Vaje opisuje Michio Kushi v svoji knjigi DO-IN Vaje za telesni in duhovni razvoj.
×
×
  • Objavi novo...