aakhut

komur pozno pride, dlje uzhiva.... 666 zlobcou

hehe Spokowc veliki heker.... 666 -ou

ja...glede na ushesa.... zadovoln? upam, de ne.... 666 zlobijeu

hehe...(S)pokowc... to naslou filma....yess....cool 666 zlobkotou

hehe a glede na ushesa? 666 zlobkotou

v ameriki pride zamorc v sinagogo.... rabin se sklanja nad toro...bere, she bere in konchno pogleda zamorca: "JA, KAJ BI PA TI RAD?" pa pravi zamorc, da bi se konvertirau v zhida... rabin pa odgovori: " A TEB NI ZADOST, DE SI CHRN?" 666 zlobkotou

S sinom osvojil Triglav Adolfu Videnšku šport ni tuj, vsako leto osvoji katerega od naših hribov VOJNIK - Na pragu druge svetovne vojne rojenega Adolfa Videnška iz Globoč pri Vojniku, danes magistra prava, je leta 1949, ko je imel komaj sedem let, bomba, ki jo je razneslo v njegovih rokah, zaznamovala za vse življenje. "Vedel sem, da je bomba, a sem menil, da je prazna in da so starejši fantje dan prej, ko so se tudi že igrali z njo, vanjo dali kamenček, ker je bila kot ropotuljica. Najprej sem z njo potolkel po klopi in jo vrgel približno dva metra od sebe, pa se ni zgodilo nič, zato sem bil prepričan, da ni nevarna. Na večjem kamnu sem z njo potolkel še enkrat, pa spet nič, in ko sem to storil še drugič, se je zgodilo. Strahovito je počilo in v eksploziji sem v trenutku izgubil obe očesi, hudo poškodovana pa je bila tudi moja desna roka in so jo morali kasneje amputirati," se dogodka spominja Adolf. "Ob tem sem, zanimivo, najprej pomislil na to, da bom imel poslej stekleni očesi, tako kot sosed, ki je imel enega in sem mislil, da nanj tudi vidi. Kasneje sem spoznal, da ni tako, in šele takrat me je spreletel izjemno neprijeten občutek," pripoveduje svojo življenjsko zgodbo Adolf Videnšek, ki je opravil magisterij iz prava in bil 32 let zaposlen v celjski Kovinotehni, danes pa se zasebno že enajst let ukvarja z urejanjem premoženjskih razmerij. Ustvaril si je tudi družino in danes z ženo ter sinom Tomom Videnškom in njegovo družino živi v hiši, ki sta jo s soprogo zgradila leta 1968, leto zatem pa sta se razveselila še hčerke Rosande . Videnšku telesne aktivnosti nikoli niso bile tuje, saj vsako leto opravi kar nekaj pohodov v bližnji, pa tudi bolj oddaljeni okolici in osvoji katerega od višjih hribov, kot so Raduha, Plešivec in drugi. Tudi do svojega uro hoda oddaljenega vinograda se je letos velikokrat podal kar peš, saj je sklenil, da stopi na naš najvišji gorski vrh Triglav. To mu je tudi uspelo. Zdaj pripoveduje: "S sinom Tomom, ki je alpinist in ima največ zaslug za to, da mi je ta podvig uspel, sva priprave začela že spomladi. Tako sem vse do avgusta, ko sem hojo še okrepil, telesnim aktivnostim namenjal veliko časa. Če nisi dovolj pripravljen, potem trpiš, in veliko smo jih srečevali ob poti, ki so se vračali v dolino, ker preprosto niso zmogli, bodisi zaradi telesne nepripravljenosti bodisi strahu pred globino ali višino. Na pot sva s Tomom povabila tudi hčerko Rosando z možem in tako je bil ta družinski podvig 26. septembra letos popoln." Srečo so imeli tudi z vremenom, osvajanje vrha pa je od Kredarice naprej potekalo tako, da ga je sin navezal na plezalno opremo in nato je za njim ob njegovi razlagi ves čas hodil sam in si pot živo predstavljal. "Kjer je bilo bolj položno, sem se ga oprijel in sva šla hitreje, sicer pa sva porabila dvainpol- do trikrat več časa kot izurjeni planinci, ki vrh, od Kredarice do Triglava, dosežejo v manj kot eni uri. Od malega Triglava do velikega je greben, ki je sicer dobro varovan z žično ograjo, visoko en meter, in tudi tam sem se počutil popolnoma varnega, čeprav je ponekod taisti greben širok komaj pol do tričetrt metra in sem lahko tipal, kako je stena na obeh straneh odrezana. A ko prideš na vrh, so občutki fantastični, neponovljivi," se spominja Adolf Videnšek. Njegov sin Tomo pa dodaja: "Ker sem alpinist ter imam izkušnje in znanje, je bilo zame to eno najbolj prijetnih doživetij, ki sem jih lahko delil z očetom. Treba je bilo nekoliko potrpeti, ker sva napredovala počasneje, kot če bi se v gore podal sam," je dodal Tomo Videnšek, ki je bil na Triglavu vedno v izredno težkih razmerah; tudi takrat, ko je izpod snega gledala le zastavica Aljaževega stolpa. Mojca Marot (vzeto iz pajdzha GORE IN LJUDJE....www.planid.org) 666.zlobkotou

po ritkah?... 666 zlobkotou...tralala

bemu.... she na -e..... 666 vednobolj -ou....tralala

no....to je iz knjige: SHERPE UMIRAJO POCHASI pa tut jani je zhe zhau pokojni.... biu je nartaboljshi vrach (zdravnik) v kranjskigori 666 nesramkotou....tralala

bi ti dau tut potico.... 666 zlobkotou

tina... thx ja, res je neka akopunkturna.....se zdej spomnim.... 666 zlobkotou....tralala

tole sicer samo delno pashe semle: namrech pred leti sem dobil "energetsko zapastnico".... zgleda kokr ena zlitina, srebrne barve, na obeh krajih pa ima bunkico... che kdo kaj ve o tem, kako naj bi se nosila, bom izkazal VECHNO HVALEZHNOST 666 nevednih -ou....tralala

the 5th element.... 666 ravnotakoelementarnozlobkanih -ou....tralala

prst v nosu....prisotnost muce 666 zlobkanih -ou.....tralala

Chas dopusta se zachenja, Kako zelo lepo se slishi, rajo pa fizhol napenja, kaj prida hrane ni pri hishi. Rad odshel bi na Havaje, na Karibe, kaj vem kam, a me financhno krepko dáje, she za Bled ni, rechem vam. Rad shel bi se namochit. V Savo, kopalishche, kaj vem kam, na ploh v vodo bi shel skochit, a pomisleke imam. Sava davno zhe je oporechna, v bazene hodijo pa scat, Socha je sumljivo mlechna, nerad shel z garjami bi spat. Kaj misel na dopust uhaja, delo do jeseni mi grozi, kaj malo dopusta mi ostaja, kar prehitro izpuhti. Argumentov dosti sem natrosil, da bom lazhje shel na shiht, tezho dela lazhje nosil, cheprav bolj kisel bo moj ksiht. Vem, teklo mi bo buchno olje, kot imenujem s pleshe shvic, se tolazhim, da bo bolje, che je kje she kaj pravic. Upanje me ne zapushcha, optimist sem, to je res, a denarnica mi pushcha, srchno upam na regres. Junija mi je res je fletno, nich jaken ali dolgih gat, kadar vreme je poletno, brez obleke hodim spat. Toda, che je le prevroche, vam zaupam stari trik, che se ohladiti noche, pod tush pa spat. (ena stara jamarska...hehe) 666 zlobkanih -ou

..."In če bom zgnil na kakšnem polju ali me bodo požrli volkovi... who cares.... sej je sam body...." V CHEM JE PA RAZLIKA AL TE POZHREJO CHRVI AL PA LISICE? 666 zlobkanohudobcenih -ou....tralala

ITAQ de ja.... treba it u naslednjo reciklazho.....hehe, pardon reinkarnacijo (re-in-carne: je reku shnicl, k so ga v klobaso predelal ) 666 nesramno-zlobkanih -ou.....tralala

666 nesramnih -ou....tralala

hehe kokr de se jim ne bo.... 666 nesramnih ino prichakajochih -ou.....tralala

OVESHEN Z INSIGNIJAMI GANESHA IN OLIMPIJE, OBDAROVAN Z MESHANICO STRAHU IN LJUBEZNI, SEM STAL OB NJIHOVI POTI. Jani Kokalj 666 -ou...

zakaj ljudje cviljo in jokajo ko nekdo umre?...zaradi njega?...ma kaki!!!! zaradi sebe, svojega egoizma... 666zlobkanih -ou....navelichanih cmeravih postou....tralala

dej pomir se (grdi) rachek.... 666 nartabltanesramnih -ou....tralala

brez mopedou, mikserjev, vibratorjev, fenou, bormashin.... 666 zlobkanih -ou....tralala

predvsem je praznik vseh svetnikou.....dan mrtvih je izum bivshega rezhima (ravno tako, kot dedek mraz, sibirsko strashilo) k mashi vidim ne hodi nihche... kako pa prezhivljate dan reformacije? 666 nagajivo-zoprnih ino nesramnih inu zlobkanih -ou....tralala