Točno to sem iskal v tej debati, zEn, hvala ti. Na točki, ko dosežeš neke cilje, ki si si jih zadal pri športanju (določen čas ali razdalja, ki jo pretečeš, določen pas pri karateju, izid pri tenisu ...), pa čeprav si si jih zadal podzavestno, te nekaj spodbudi, da hočeš več. Veliko ljudi je svetovalo, da je vedno treba najti pravo mero, ampak to je načeloma prekleto težko. In potem šport s katerim si se začel ukvarjati zaradi boljšega počutja nenadoma tako prevzame tvoj lajf, da postaneš nepreviden in pride do poškodb. In padca samopodobe. Kolikor sem zadnje čase ugotavljal je najboljše kombinirati večje število športov, po možnosti takšnih pri katerih se razvijajo različni potenciali. Sam se že dalj časa ukvarjam z vzdržljivostnim tekom in gorskim kolesarjenjem, pri čemer je slednje nujno za krepitev kolen (stara poškodba), ampak po mojem bi bilo treba še dopolnit z jogo ali tai chijem za gibčnost in uravnoteženost, pa vsi nasveti glede plesa so me tudi pritegnili. Eventuelno bi še bilo zanimivo poskusiti s kakšno borilno veščino (izkušnje imam samo z boksom), ampak nekako je potrebno početi v življenju tudi kakšne druge stvari, že vse te športe zdaj je težko stlačit v urnik. Skratka, kakšne kombinacije pa bi drugi priporočali?