nelika

heheh,ste smešni.

ja in? Kaj si s tem hotu povedati?

Se strinjam...evolucija je pač nujen proces. hehe men je tudi dolgčas v službi.Še danes,pol pa ne bo več časa...

Jp spolno smo si res različni,kar pa še ne pomeni,da ne izhajata dva spola iz iste biti.

Forma je oblika iz katere prihaja vsebina. Kuvertat-očitno se delaš malo ....saj veš kaj. Dobr veš kaj mislim. Razen če ne trdiš da tvoji nevroni potekajo v kaki drugi smeri kot pri meni. Zanimivo je tudi to,da imamo vsi dvoje oči,nog,rok,hrbtenjačo itd. Lahko bi se recimo 50% ljudi razvilo samo z enim učom. heheh, pa z enim ušesom...hehehe In ne samo to...tudi živali se razvijajo na podoben način.

Očitno je ta Enost ker ena brezvezna beseda. In meša tuki nekaj,kar je povsem jasno in logično.Govorim o tem,da smo fizično vsi isti in da se znotraj nas dogajajo isti procesi. Doživljanje tega je pri posameznikih drugačno zaradi kulture,izobrazbe,okolja,izkušenj,vzgoje,genov itd.S komunikacijo pa poskušamo svoja doživljanja razložit drugemu in se sporazumeti o jasnosti svojih občutenj in videnj. Tukaj nama očitno ne gre.

Vsi smo iste forme. Pa še neki glede videnja istih stvari.Mislila sem recimo pogled na sliko oz. umetniško delo.Ista slika,pa lahko ljudje vidijo v njej različne podobe.Ali pa recimo prepir med moškim in žensko.kak macho bo rekel,dej jo babo,da bo vedela kje je njeno mesto.Kak drug se bo zgražal nad njima,tretji jima bo priporočal psihologa.Ista situacija, a ljudje bodo imeli na to sitaucijo različen pogled. Moški pa so res nekateri barvno slepi.Vsaj moj fant je.

Mislim,da govoriva isto stvar s to razliko,da ti ne priznaš da smo pod kožo vsi isti.Kar je enost.Vsi smo iste forme,le vsebina je drugačna.

ja seveda.Osnovna čustva,med katero spada tudi strah, občutimo enako vsi.Vsi imamo telesa,ki funkcionirajo na isti način.V telesu se sprožajo kemične reakcije (pri strahu se recimo aktivira amigdala). Občutimo ga vsi enako,le intenzitete so lahko drugačne (recimo lahko začutiš paniko in zmrzneš ali obrambni mehanizem ali streznitev za akcijo in rešitev iz stiske). To kar nas dela različne je pogled na svet.Tvoja sposobnost kako dojemaš kako stvar,ki jo občutiš (pozitivno,negativno,spodbudno....) Ne razumem čisto točno kaj ti misliš,da vsi čutimo različno? To je nekako tako,kot bi rekel,da vsi vidimo različno.In nekomu rdeča naj ne bi bila rdeča,ampak zelena....Vidimo tudi vsi isto,dojemamo pa različno tisto kar vidimo.

To nekako dvomim.Mislim,da vsi čutimo enako,le inteziteta teh občutenj je drugačna.Morda si ne predstavljaš kako čuti drugi,ampak osnovna občutenja so pri vseh enaka.Pa ne le pri ljudeh-tudi pri živalih (strah...). Mene tudi zanima pod kaj si predstavljate enost?

Prav s tem ko primerjamo z drugimi,svoja občutja in misli,(ki so morda edinstvena) pravzaprav poenotimo naša prepričanja,občutenja z drugimi.Recimo nek homoseksualec se sprašuje ali je moj odnos do seksualnosti dober,pa dobi s strani družbe odgovor NE.Kljub temu,da čuti tako nagnjenje,mu s strani družbe nenehno govorijo da je nekaj z njim narobe in da tako vedenje ni sprejemljivo.Namreč pravilna ljubezen naj bi bila heterosekualna... Posameznik torej lahko nekaj čuti individualno,pa potem to čutenje ali ignorira,zavrne potlači zaradi pritiska s strani družbe.Morda več ne čuti drugače ampak se stopi z množico in čuti tako kot vsi ostali.

Termin od Vesne Godine: Slovenčki

Kaj je mici? Boš kaj novega povedala?

men je pa zadnjič zdravnica postavila diagnoza za nenehna vnetja,ki jih imam.Pravi,da preveč seksam . Matr kok obvladajo svoj posel....pa še visoko plačo dobivajo za take diagnoze...

Ja včasih je res težko verjeti zakaj in kako si je recimo Nataša Kampuš pripeljala v svoje življenje tistga kretena.... Drgač pa puščam možnost naključij odprto.

Jaz klimo v službi prižigam,ko mi je vroče in ugašam,ko me zebe.Ne vem kok je to dobro,ampak zbolela pa letos nisem zarad klime..

Moje mnenje je,da vsakega v življenju pritegne nekaj kar rabi za življenje.Sem imela kolegico,ki je hudo zabredla v droge,kradla,bila v zaporu 2 leti....In če se je po odvajalnem programu zatekla k Bogu in sedaj normalno funkcionira v družbi in vidi smisel življenja v predajanju bogu,tudi prav.Očitno je to dobro zanjo,da si na svoj način osmisli svoje življenje. Meni osebno tako predajanje ne osmisljuje mojega življenja,temveč čisto druge stvari.Že od malega,ko sem bila v cerkvi in nam je nuna rekla naj se sedaj pogovorimo z bogom,sem bila čist zmedena.Pogledala sem ostale otroke in vidla,da mižijo in nekaj počnejo.Poskusila sem se pogovarjati,pa ni šlo.Pogovarjala sem se sama s sabo. Nič mi ni bilo jasno.... Pač jaz sem naredila ločnico med Bogom in sabo.Bog je tam gor (če je),jaz pa sem tukaj in se ukvarjam s stvarmi tukaj na zemlji....Sledila bom sama sebi in družbenim tokovom,ki se trenutno odvijajo.Od mojega zavedanja sveta pa je odvisno moje življenje,ter tudi življenje moje okolice.Saj s svojimi dejanji vplivam na njih,tako kot oni name.

Jaz še vedno nisem spremenila mnenja,da so vere in predstava o Bogu vir zla na zemlji.Namreč v imenu Boga se ubija,prepira,vsiljuje svoja mnenja,prevzgaja itd..Če pogledamo je bilo v preteklosti največ vojn v imenu Boga ali pa zaradi ozemeljskih teženj.Ideja Boga je namreč zelo tesno povezana z Nacionalizmom....v smislu,da povezuje enakomisleče ter ločuje drugačemisleče.In tukaj ne govorim le o krščanskem bogu,temveč tudi o ostalih bogovih in new agerskih prepričanjih....

Žal Mantis ne moreš nobenega obsojati če vidi v zgodbah iz bibilje pravljice.Napisane so namreč tako preprosto,da bi morda človek v srednjem veku še verjel v njih,danes pa večini pač niso verjetne.Če ne bi bile tako neverjetne,bi verjetno še vedno hodila v cerkev.

Najboljša na ljubljanski tržnci...

Mantis najprej ti bom povedala,da sem izredno vesela zate,da si našla Boga.Moram ti pa povedati svoja razmišljenja,ker sem o tem veliko premišljevala.Sprašuješ se pri ateistih o njegovih motivih za dobro.No,jaz razmišljam drugače.Altruizem je neke vrste egoizem.Do nekoga si običajno dober,ker nekaj pričakuješ v zameno.Pa ni nujno da pričakuješ povračilo od te osebe,ampak si misliš lahko je to dobro za mojo karmo...whatever...Vendar pa ni nujno tako.V dobro te lahko vodi lljubezen.Recimo preprost primer: mami boš pomagala skuhati kosilo,ker jo imaš rada,jo želiš razbremeniti...Od tega nujno ne pričakuješ kakega povračilo. V dobro te lahko vodi tudi sočutje.Ni nujno,da neko osebo imaš rada,pa lahko storiš dobro dejanje iz sočutja.In tretje tudi vrednote te lahko vodijo v dobro.Nimaš nobenega duhovnega vidika,ampak tebi se ti zdi tvoje dejanje moralno dobro.Recimo pelješ ženičko čez cesto,vstaneš in daš sedež starejši osebi na avtobusu.... Pri vernih ljudeh sem dostikrat opazila to težnjo po povračilih,seveda pa ni to prisotno samo pri vernih...Ker altruizem je dejansko neke vrste egoizma.Tudi moralno dobro dejanje zna biti egoistično,saj to lahko delaš zato,da dobiš dober občutek in si gradiš svojo predstavo o dobri osebi,kar ti paše...In si tako gradiš pozitivno samopodobo.

No, nekako se strinjam s tabo.Poznam religijo,vero,duhovnost...ja skozi vse faze sem šla.Prišla sem do zaključka,da moraš biti odgovoren sam zase.Ne prelagat vse na Boga: svoje želje,svojo krivdo,svoja obžalovanja,ga prosit,melodevati za srečo.... Naše predstave o Bogu so kulturno pogojene,zato nima smisla razglabljat kaj je in kaj ni,resnica gor dol,spoznanja levo-desno....whatever... Ne nisem ateist (čeprav jih je veliko v moji okolici).Se pa zavedam da nimam pojma kake so duhovne sfere ter,da me nobena duhovna veja v svoji okolici ali na našem planetku ne prepriča.Sledim temeljnim civilizacijskim vrednotam ter puščam možnost obstoja Boga.Vsekakor pa se ne bom s tem obremenjevala...

Jaz pa se v svojih znamenjih kar vidim.Tehtnica,v ascendentu Bik,luna v Ribi.Sem res dokaj neodločna in nisem akter.Moja občutja,motivacijo itd. deligira kar precej okolica.V ljudi se kar precej vživljam,celo toliko da sem bila v najstniških letih prepričana,da točno vem kaj se v posamezniku dogaja.Sem pa res trmasta k hudič.In če kaj rečem,da bom izpeljala tudi dejansko bom to naredila. Mi pa moji aspekti niso čisto jasni.Imam kar precej "močnih" aspektov,po katerih naj bi bila dokaj neusmiljena pri dosegu svojih ciljev....

Beden ni...samo je premalo za srhljivko ali grozljivko strašljiv.Dalo bi se tole malce bolje narest....

Sem gledala tudi film 21.Fajn zgodba po resničnih dogodkih.Zadnje čase so mi taki filmi zelo všeč,ker so realni.Sicer si želiš drugačen,bolj srečen konec...a j...bat ga tak je življenje. Vsekakor bi se tudi jaz naučila rada takole šteti karte in zaslužit bajne dinarce ja,ja...THE Happening....whatever