Hm, torej vas je veliko takšnih, ki ste imeli obdobje črne, pa obdobje rdeče oz. pisanih barv.... Sama sem že od nekdaj le za temne barve: črna zelena, modra, redko vinsko rdeča, potem se spekter barvnih cunjic pri meni konča Tudi če mi uspe kupiti kakšno cunjico, ki ima celo nekaj barve le-ta doživi najprej daljše bivanje (samo) v omari, nato pa, ker se mi zdi škoda, da je ne nosim - sledi barvanje. V črno!! Oblek živih barv torej nikakor ne spravim nase, v njih postanem kar živčna, čeprav so mi na drugih lahko lepe. ...se je pa začelo že v mojem otroštvu, ko mi je mami morala pripovedovati pravljico o Zeleni kapici! V srednji šoli sem imela za plonkanje posebno majico - takšno, ki sem jo sama prebarvala (ona tehnika, ko majico zavozlaš, potem pa vržeš kuhati v lonec z barvo) in je na rokavih vsebovala tudi nekaj belih flekov, na katere se je dalo nalepiti plonke. Trapa!