Ja ne morem spati, ker ne razumem zakaj je tako.Sebe imam za normalno zemljanko, ki ne izstopa iz množice in zato lahko dobim prijatelje kjer hočem in si dobim fanta kakršnega si želim. Ja ampak tu se začne moja zgodba oziroma razmišljanje o krivici, ki jo delam in jo delamo tudi ostali. Pred nekaj dnevi sem spoznala prijaznega fanta, ki mi pomaga pri nekem delu, ki ga bom potem delala jaz. Ko sem prišla se avtomatsko odmakneš in oceniš - čuden. Ker pa narava dela zahteva druženje oziroma večino časa prebiješ s to osebo in spoznaš, da je dalečnad pričakovanji. Je zabaven, duhovit, prijazen, zgovoren, vljuden, ... super fant. In potem nekako po ovinkih se zanimaš za na primer punco, ženo, otroke in ugotoviš, da zasebnega življenja nima. Zakaj? Ker ga je narava naredila manj privlačnega, kot je naš normativ. Hudo mi je, ker sem tudi sama taka in ocenjujem zunanjost ljudi in šele nato, ti je žal, ker si nekoga obsodil zaradi izgleda. Zanimiva pa mi je še ena stvar. Takšni ljudje so olikani, prijazni, zabavni, sramežljivi, niso dominantni, sprejemajo te kakršen si brez ugovorov., Ali je to zato, ker nima samozavesti in ve da ni privlačen za okolico in mi snobi vse te lastnosti lahko zanemarimo, ker smo lepi? Boljše je, da smo lepi, ker se nas ne bodo sramovali, kot grdi in imamo 1000 dobrih lastnosti. Ja, taki smo in nisem mogla, da tega ne bi napisala. Upam, da podobne teme še ni, ker sem nova na blogu in je nisem zasledila.
