mojca-reza

Lep pozdrav vsem! Po dolgem času, sem uspela najti nekaj prostega časa za lunin forum.... Od zadnjega prispevka se je v mojem življenju zelo veliko spremenilo-seveda na boljše. Delam v mednarodnem prometu, na špediciji, kjer vozim šleparja, kupila sem novi avto, kupujeVA novo hišo in spoznala sem partnerja, ki ima podobne izkušnje kot jaz, ki me razume, ceni, spoštuje, ljubi in sprejema kakršnakoli sem. Lahko bi napisala novo zgodbo, vendar mislim da za enkrat še niso iznašli dovolj lepih in srečnih besed, s katerimi bi lahko popolnoma opisala mojo srečo in zadovoljstvo. Vsem skupaj želim, da bi imeli možnost doživeti - doživljati nekaj tako lepega, kot jaz sedaj.

Kako se vse obrača… Pred mesecem dni je nastalo kar nekaj mojih zgodb…razlog je seveda bilo veliko razočaranje…bila sem zelo žalostna, nisem mogla verjeti, in dojeti, da se mi je to zgodilo. Ampak se mi je in je minilo. Jaz sem se pobrala, v tem mesecu sem naredila in dosegla zelo veliko stvari…našla si zelo dobro službo, postala samozavestnejša, začela imeti rada sama sebe, začela ceniti sama sebe, ugotovila, da je samsko življenje lahko še lepše kot v dvoje… Z njim nisem imela stikov, do danes, ko me je sam poiskal. Žal mu je pogreša me, iz njegovih ust sem slišala besede, katere sem tako dolgo čakala in upala nanje, pa jih ni in ni bilo, sedaj pa so prišle…nepričakovano, nenapovedano, sedaj… Samo gledala sem ga, nisem mogla verjeti, cel čas je do sedaj spremljal moje gibanje, moje življenje in sedaj bi me rad nazaj… Jaz pa sem mu rekla : » Bilo je lepo, dokler je trajalo, sedaj sem srečna sama in ne potrebujem za svojo srečo in osebno zadovoljstvo moškega ob sebi, hvala, da sem zaradi tebe prišla do tega spoznanja, to ti bom večno hvaležna, lepo se imej in bodi srečen. Zanimivo a ne…kako se stvari spremenijo-obrnejo…kako zanimivo je življenje, kako se vse obrača. Lep pozdrav Mojca 25.3.2007 21:00

Njej naj bi bil potreben po tvojem mnenju Herbalife.......tebi ....ni rešitve. Pozitivnost...yust4you, je pozitivna in zelo realna oseba.

Jezus...kako si bedast...in vsi se skrivate za nekimi imeni...saj to je najlažje...najbolj preprosto in seveda biti pameten...

Lahko noč...in lepe sanje...kar se pa zgodbe tiče-ne vem, najborž bo pišla gor, samo vprašanje časa je kdaj, prvo se moram odločiti katera...brez zamere, vendar tudi jaz imam svoj ponos, ne glede na to, da je v zgodbah drugače videno.

Si sigurna....kraljev je bilo več...zelo grd moški-mogoče-ampak jaz nisem moški...kar bi lahko že sklepala po mojih zgodbah in imenu Mojca... Opravičilo...ah...zakaj že ? najprej poglej malo nazaj, kakšne besede si ti -tvoja porno malenkost namenila meni...potem se bova pogovarjali o opravičilu...do takrat pa- prvo pometi pred svojim pragom, potem se pa spravi in pametuj pred mojim !!!

Po stanovanju...kaj ni bilo nekje rečeno...da sem na cesti ? Tudi tu se včasih "za peljem" z pisalniškem stolom na kolesih...kadar se mi ne da vstati...koliko moških sem imela...hmm, mislim,da glede na moja leta...še premalo...zvesta eni ženski...zvesta sem samo mojima hčerkama, napisala sem da si-sem lezbijka ( piši...kar je noro je noro...ker si se pač ti meni ponudila...) Reza-iranski kralj...si kdaj v šolo hodila...iranski kralj-kakor vem vem se ne imenuje Reza...( piši...ponovitev osnovne šole bi bilo obvezno) Da sem jaz moški....hudiča...draga mooja, poglej v kateri temi si in kaj sem napisala in ko se boš naučila brati, se slišiva, do takrat pa raje nehaj komentirati, da ne boš še bolj "zaglumila" Glede na tvoj izgled...lahko tudi tebe hitro tja odpeljem...

Vsak izgovor je dober....

Če mene spomin ne vara...si ti napisala, da bi bila idealen partner zame in ne jaz...( piši...spomin ji nagaja...) Otroci...ni jih pet-trije so...( piši...spomin ji nagaja in kar prebere-na pol prebere) Različni partnerji...( spet piši...ne vem , če ne potrebuje očal za branje) Varanje...kje to piše? ( opomba- poglej nazaj, kje bi to pisalo) Na cesti...( hudiča....od kdaj pa je luksozno opremljeno stanovanje podobno cesti...piši: pozanimaj se pri lastniku...ali se stanovanje slučajno imenuje na cesti...)

Potem piši...idealen partner...če si lezbijka...sprehodi...niso zame...sem poklicna voznica

Smiliš se mi...bogi...boga...tvoj problem..jebat ga...ti svoj prag pometi,jaz bom pa svojega....ali pa boljše...napiši zgodbo o tem, mogoče boš pa ti tudi kateremu spustil-a solze zaradi tega...mogoče ti bo po tem lažje...

Ah...jaz tudi...edino na glas trpim, kadar pišem...bojevnica pa kakor vem ne trpi v tišini....seveda ti si nekaj ekstra...ti imaš kamen in ne srce...saj ne veš kaj so solze...ti znaš samo obsojati druge in biti pametna...poskrbi prvo zase...potem pa se brigaj za druge...ali kot pravi star pregovor: prvo pometi pred svojim pragom, predno se lotiš sosedovega !

Seveda leti to nate...smiliš se mi,ker ne veš kaj so to solze...

Boš vsaj enkrat videla in poiskusila kaj so to solze...boga, kar smiliš se mi,ker ti gre tako dobro v življenju...

Ti bom naredila uslugo...da ne bi slučajno iz tvojega kamna srce nastalo...te lahko še pobere...

Nova zgodba....kar nekaj jih je že nastalo....

Lep pozdrav. Stane....nekaj me zanima...ti vedno že od prej uporabljaš ime Reza, na koncu besedila ? Ali kaj to pomeni ?

Lep pozdrav! Tvoje besede so me zelo presenetile. Če bi morala sama komentirati, kaj takega...bi napisala isto. Poguma za kaj takega pisati ni potrebno, dovolj je zelo ranjeno srce in veliko življenskih izkušenj...in potem kar samo vre na dan. Je pa nekaj...vse kar je napisano...vlečem iz svojega spomina, iz svojih misli, iz svojega srca, iz svojih želj in upanja. Obupala nisem in ne bom, imam pač samo ranjeno srce in ponos, ampak bo že, tudi jaz bom enkrat srečala nekoga, ki bo znal ceniti mene in tisto kar sem sposobna dati. Sedaj so v mojem življenju drugi cilji, katere imam namen uresničiti, če pa v tem času nekje pade vmes "ta pravi" , potem tudi prav, bom vesela, če pa ne, pa ni panike. Važno je prvo, da se sedaj posvetim drugimi stvarmi in preneham energijo zabijati za nekoga, ki to ne zna ceniti. Pisala bom še vedno, s tem, da sem pač vaše komentarje začela upoštevati in se že poskušam navajati na pisanje "brez slovničnih napak". Nekaj časa bo seveda še to trajalo, ampak se bom naučila. Saj v končni fazi se itak celo življenje učimo, ne glede na to, koliko smo stari.

In kdo že meni piše o slovnici? Zanimivo...eden, ki to obvlada. Nimaš kaj.

Lepo, lepo, saj, najlažje se je skrivati za izmišljenim imenom in biti pameten......samo koliko si pa v resnici?

Ko sva se spoznala… Bilo je čisto slučajno…bil je tihi deževen dan…tudi moje srce je jokalo…jokalo od žalosti, razočaranja. Nisem več upala, upanje za srečo sem že zdavnaj izgubila, nisem razumela zakaj, vedno sem se trudila, dala vse, a nikdar ni bilo to dovolj, mogoče je bila ravno to napaka, da sem dala preveč…ne vem. In potem me kolegica z možem odpelje s seboj….« gremo na kavo, k moževem sorodniku, tudi on je ločen…« Čisto nič mi ni bilo, da bi šla, zakaj le, saj jaz nimam sreče, ni sem imela volje, niti želje, vendar sem obljubila in ponavadi se obljub držim. Zmenili smo se v mestu, kjer sta hotela, da naj grem z njunim avtom.« Zakaj le, saj lahko grem s svojim in če mi ne bo odgovarjalo, lahko hitro odidem domov. « A sta vztrajala, da gremo z njunim avtom. Saj nisem imela izbire. Dva proti enemu…moraš popustiti, ni kaj.« Kam pa gremo «, me je zanimalo…« Ja, k njemu domov, na kavo.« » K njemu domov na kavo?« » Ne, ne, jaz ne bom hodila k nobenemu domov na kavo, sploh pa k nekomu, ki ga ne poznam!« » No, daj nehaj, saj je naš sorodnik…gremo, pa nehaj! « sta vztrajala. Ni mi preostalo drugega, kot da popustim in grem…Že sem imela v mislih, kako se bom hitro izmuznila iz vsega tega in na hiter način našla pameten izgovor, kako se mi mudi domov in da nima časa. Nič mi ni dišalo po novih spoznavanjih, po novi ljubezni, trpljenju, razočaranju, zakaj, saj mi je tako kot je sedaj, ko sem samska čisto lepo. Čeprav sem vedela, da lažem sama sebi, zelo sem si želela nekoga ljubiti in nekoga imeti ob sebi, ne glede na to kolikokrat sem bila že razočarana, ampak sem se bala in zato sem se raje izogibala nasprotnega spola in poskušala čimbolj uživati brez njega. Seveda so bile noči puste in prazne, postelja hladna , neprijetna, nobeden me ni čakal doma, ko sem prišla iz službe in vprašal » kako si preživela dan «, ali pa stisnil in potolažil, ko mi je bilo ali bi mi bilo hudo…ampak, kljub temu, sem se raje izogibala novih poznanstev. Pripeljali smo se k njemu na dvorišče. Postala sem že krepko nervozna…« Zakaj mi je treba tega?« sem si mislila. Zadnja sem se spravila iz avta, z takšno muko…še z večjo sem delala korake proti vhodnimi vrati. Stala sem za njima, ko sta pozvonila, upala, da mogoče, pa je vse skupaj padlo v vodo in ga ne bo doma, saj je tudi ura že bila pozna….in kdo za vraga sprejema ljudi ob enajstih zvečer v svojo hišo na kavo…? Vrata so se odprla, vstopila sta, jaz pa sem kar obstala pred vrati.« No vstopi, « me je dregnila prijateljica in z muko sem napravila korak, po glavi pa mi je hodilo samo to, zakaj sem se pustila prepričati, zakaj, zakaj.?! Glavo sem imela uperjeno v tla, slišim prijateljico in njenega moža, kako pravita « Dober večer, « pogledam gor, potem pa obstanem… Preletelo me je, zadelo, kot strela z jasnega…bila je ljubezen na prvi pogled. Nisva se mogla nehati gledati, ko sem to opazila, sem zardela, postalo mi je nerodno, kar naenkrat sem se počutila kot najstnica… Odšli smo v kuhinjo, tam nam je skuhal kavo, pogovor je potekal kot namazan, kot da bi bili stari prijatelji. V trenutku sem pozabila na moje misli izpred nekaj minut, kako se bom čim prej izgovorila tega trenutka, kar naenkrat sem dobila željo, da se ta večer ne bi nikoli končal. Njegova prisotnost je bila tako lepa, topla, njegove besede, misli, tako podobne mojimi, njegove želje iste…Iz trenutka v trenutek mi je postajal bolj všeč in kaj kmalu sem se zavedala, da sem se zaljubila…zaljubila na prvi pogled. Nisem mogla verjeti sama sebi, komaj sem se sprijaznila z dejstvom, da jaz nimam sreče, in da bom raje kar uživala v samoti, pa me doleti, brez opozorila, kar tako. Seveda je ura odletela, kot za stavo, meni pa kar ni bilo za iti, tako lepo in prijetno sem se počutila v njegovi družbi, čutila sem, da tudi on tako čuti. Komaj sem ga upala pogledati v oči, njegov pogled je bil tako lep, kar streslo me je od ugodja, na ustnice mi je prilezel nasmeh, nasmeh zaljubljene osebe. Prijateljica je kmalu-vsaj zame prekmalu, začela vztrajati, da moramo iti, no saj če pomislim, je imela prav, ura je šla že proti jutru, čeprav jaz nisem opazila, videla in slišala, sem samo njega, drugo je bilo brez predmetno. Poslovili smo se, na vratih sem mu dala roko in ga pogledala v oči v upanju, da se bova še kdaj videla, da je mogoče tudi on občutil isto kakor jaz… Drugi dan me je poklical, pogovarjala sva se, ugotovila, da so čustva obojestranska, bila sva čedalje več v kontaktu. Moja čustva do njega so se z vsakim pogovorom poglabljala, čedalje bolj močna so bila. Potem je eden dan prišel k meni. Prvi dan sva se nežno gledala, pogovarjala, nisva upala narediti koraka naprej, a na vratih nisva zdržala, poljubila sva se. Seveda, ko je odišel, mi je bilo takoj žal…zakaj hudiča ura vedno tako hitro mine, ko ti je lepo?! A dolgo nisva zdržala eden brez drugega. Drugi večer je spet prišel. Tokrat sva se ljubila, ljubila, kot se še nisem nikdar, bilo je polno strasti, čustev, nežnosti, razumevanja, ljubezni….brez besed… V njegovem objemu sem zaspala, njegovi poljubi na moje čelo, so me popeljali v svet sanj, sanj, kjer sva bila srečna do konca svojih dni… Samo zate Miran v spomin…Mojca….moji najlepši trenutki in najlepša noč v življenju…Hvala ti, da sem imela možnost to spoznati. Vedno boš v mojem srcu.

Glej saj nima veze,kaj je res,ko ste vedeli da je,sem dobila take komentarje da me je samo potolklo, zato sem napisala,da nima veze ali je ali ni....vežno je zame kako se bere in čuti,drugo je moja skrivnost...mislila sem še eno poslati gor....a kaj ko človek dobi take komentarje....hudo Ljubezen je partija kart, kjer vsi goljufajo. Moški - da bi dobili, ženske pa - da ne bi izgubile...

Moški....saj ne vem kaj naj ti nazaj napiše, kar je zelo zanimivo, ko ponavadi nimam teh težav z pisanjem....hudo

Saj izgleda bo bolje iti na drug forum, naslov...ne skrbi, ne bo se ti treba več obremenjevati z mojimi " zgodbami" Lep pozdrav ti želim