Hm, nevem sicer ce se lahko udelezim pogovora o vzgoji (sele cez 3 tedne bom mel osemnajst) ampak zakaj pa ne... Moje izkusnje s tem so zelo zanimive, kar se tega tice. "Duhovnost" in podobno raziskujem od konca osnovne sole in v teh par letih sem si nabral ogromno padcev... ampak mislim da so ti potrebni, ce gres samo navzgor potem te prvi padec povsem potolce, ce pa jih imas vec se znas pobrat in se vzpenjas naprej. Kar se tice duhovnosti, to pogrezanje v zivo blato kot ga imenujes, to je pac posledica splosnega druzbenega neodobravanja duhovnih zadev. Morda te odobravajo dokaj normalno ce naprimer hodis v cerkev, ampak ko se zacnes ukvarjati z kaksno astrologijo ali pa se kaj bolj odstekanega te pac zelo hitro oznacijo za povsem nenormalnega. Tako te vecina sploh ne dojame in to te pahne v brezno teme, luc moras potem iskati v sebi in to je bitka ki jo mora vsak zmagati zase. Kar pa se tice vzgoje, morem reci da je bila moja zelo svobodna, torej sem na nek nacin samorastnik, in mislim da je to druga najbolj pomembna veja vzgoje (poleg tega, da ti starsi dajo vedeti, da so nate ponosni in da te ljubijo...). Ce ti starsi prevec vsiljujejo vsa mogoca pravila nekako ubijejo kar je tvojega, in potem nikoli nisi tisto kar bi morda zares bil ampak postanes tisto kar hocejo tvoji starsi in kot tak nikoli nisi srecen. Aries-Libra-Scorpio