nimbus

lejo, veš kaj... še nisem sreču ženske k bi mi rekla, da bi se branla kakih par gramov dol spustit. js sicer ne plezam, ampak prjatu mi je mal govoru tko, da vem da 6a+ je kar fejst zadeva. mah, čakam tekmovanja. testosteron pravi DIIIRKAAAAAJJJ

jaz pa mislim, da je družbena realnost strukturirana tako kot nezavedno in tako kot jezik. tako kot označevalec sam na sebi nima nobenega pomena in je povsem arbitraren, tako je tudi družbena konstrukcija, ne tam zunaj, temveč v našem umu in to povsem arbitrarna. in samskost je vedno v relaciji do drugega/družbe. vendar je vsak označevalec, čeprav sam na sebi vedno arbitraren oz. poljuben, je v določenem sistemu označevalcev nujen in determiniran. zato sem mnenja, da samskost, ravno takrat ko jo motrim v sklopu z ostalimi družbenimi entitetami, ki sestavljajo neposredno človekovo okolje, ne more biti rezultat neke svobodne volje in posledično izbire posameznika, temveč je nujna konstelacija razvoja družbenih sil kot označevalcev. ali to nujnost povzroča nezmožnost bivanja z drugo osebo v razmerju samskosti do človekove totalitete je drugo vprašanje. in če je tako se spet vprašamo zakaj je nezmožnost bivanja potemtakem nujnica in se vrtimo v neskončnem regresu, ker vemo, da v tem sistemu, tj. območja delovanja uma, ni trdnega priveza oz. v lacanščini "metajezik" ne obstaja. ampak antoninus, naj bo tole razumljivo ali ne, trdim, da ljudje iščejo partnerja zato, ker hočejo biti srečni in mislijo, da bodo to tako postali. brez razmišljanja, brez vsega. tudi ko se kot otroci učimo jezika, se ne sprašujemo zakaj pa "mizi" rečemo prav miza. ko si star tolko-in-tolko, se poročiš in imaš otroke. BASTA. pa spet... koliko je ta sreča arbitrarna in koliko nujna... pa čisto na koncu - resnična - je pa drugo pitanje.

tole sem čisto spregledu. katera knjiga je že to aaaa... tat tvam asi

bravo, bravo. ti se kar pohval. to pol morš bit ti zlo vitka, da tkole plezaš pa maš kirga, da te prime, če ti kej spodrsne js sm pa donc en trening za maratone naredu. sm trajbu točno pet ur in osem sekund. čez gore čez dole čez dolenjske puklčke

veš kako je s tem antoninus. ko takrat, ko mi je kakšno dekle všeč pa ne vem kaj naj ji začnem govorit in tako začnem... . . . ... filozofirat

vedu, vedu... sej je pr men isto. tukile se cufam z mantis in vem da je čist brez veze in da bi mogu v bistvu utihnt in dat možgane na reset. this too shall pass. tko, da se tut odvajam... P.S. ja kdo mantis. enkrat sem ji napisu, če ima sploh moč, da mi ne odpiše (če lahka to sploh nardi) in sem dobu nazaj traktat. vidiš... ne morem nehat. grem raj tulit... AAAAAAUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU

če se že gremo poglabljat (mislem tole je čist izven moje domene) si šla mantis na osebno raven do razlike in ne do mene. vidiš, tu je očitna tvoja intelektualna šibkost, ko ti ne pade na pamet kje in koga si sploh žalla. to je bila žalitev. razlika ni opisala klošarja tako, kot si ga interpretirala ti. pejt gledat nazaj. rekla si ji, da je sprijena itd. odgovoru sem ti pa zato, ker ne morem verjet, da si lahko dala tako bebav post na njenga. in vem, da nisi funkcionalno nepismena (kao) ampak razlika ti je napisala nekaj, kar ti ni všeč (kako lahko preživiš dan, kar se tule sprašuje pol foruma), ti si pa njene besede obrnila, spravla vse skup v negativo in ji jih vrgla nazaj v obraz zato, da imaš kaj počet in ti ni dolgčas, ker iz svojga kroga razmišljanja ti ne boš prišla zlepa. in če si že ti bedna, zakaj ne bi bil še ves drug svet. zato mi ne o kakšnih poglabljanih in razmišljanjih. dokler uporabljaš ta način komunikacije nimaš koncesije nad temi rečmi. to je za razmišljanje sramota. na to temo sem zdej zakluču. mantis, ampak ti moram povedat, da si ti moja ahilova peta. tole sem zmožen sam teb napisat od vseh na forumi. ma, da te vidim v živo mam sam dve moćnosti... fajt al pa flajt. kaj si ti meni napisala na podlagi tabule rase, bemo boga, ne pozabim do konca svoji dni. @razlika: prvič vidim take stvari. fajn, da si jih postnila. samo tule ne moreva o tem. tule se bolj jamra pa cufa pa ne ne šlika-pac ti ti ti si kriv.

marx predstavlja levo krilo hegla, ki kot vemo, je zagovarjal idejo absolutnega duha, ki se v tem svetu kaže preko dejanj ljudi, narodov. v dialektičnem procesu, kao, stremimo k razvoju. lahko, da je marx mislil, da je njihova fevdalna kultura, miselnost in mentaliteta preživeta, ker "perish" ima veliko prevodov, ni pa mislil fizično uničenje ljudi kot takih. vsaj, da bi do sedaj kaj slišal o tem. marx je politični ekonomist. ljudje pišejo marsikaj. sploh pa zdaj, ko je Kapital postal spet priljubljeno branje. sploh ne vem kdaj so začel uporabljat besedo holokavst.

x:Dx ja, ja... ta je dober

uf, razlika, meni gre kar dobro. končno sem prišel do svojega časa in se spet lahko malo ljubiteljsko ukvarjam s filozofijo. ravnokar sem prebral zanimiv odsek o človeški svobodi. gre pa nekako takole. marx je bil mnenja, da bo tehnologija odpravila vso trpljenje človeštva s tem, ko bodo stroji proizvajali in bodo imeli ljudje več časa za prostovoljne aktivnosti. temu ernst bloch pravi leisure society. no, marx je bil mogoče res preveč idealista in je očitno mislil, da bodo ljudje, ker jim pač ne bo treba delat, hodili v knjižnice, obiskovali predstave v drami itd. no, bloch pa pravi, da obstaja svoboda le tam, kjer obstaja tudi nujnost, ker je v bistvu njen protipol. tako kot eckhart pravi, da nasprotje smrti ni življenje, temveč rojstvo. življenje kot brez nasprotja, absolutno dano, das ding an sich, dasein, eksistencial itd. no, torej obstaja teza, da ko se preneha delo, preneha tudi svoboda. no, tko vidiš se malo igram z mislimi. sicer so bolj na abstraktni ravni in niso tolk osebne narave ampak zaradi tega nič manj sladke. te ne bom vprašal kako pa kaj ti, ker to bi pa za filozofa zvenelo čisto preveč osebno. eko, pa lahko noč, samice in samci.

se opravičujem mantis, ampak tvojih postov res ne zmorem do konca prebrat. ko greš takoj na osebno raven me vse mine. merkatorjeve reklame spadajo v tej primerjavi med svetovno klasiko.

men je blo pa o klošarju všeč napisano. celo tako, da nisem imel kaj za komentirat. predvsem tisto o nuji po družbi pa čeprav te zavrača. nemarnost, neumitost itd. so pa pač dejstva in ni bila žaljiva oz. nespoštljiva. imam s klošarji isto foro oz. z marginalci. pritegnejo me ker mislim/upam, da mi majo kej fajnga/novega za povedat in to je bilo tudi bistvo razlikinega posta. tko, da mantis funkcionalno si totalno nepismena. me pa zanima kaj ti prispevaš k svetu s tem svojim jamranjem in godrnanjem. na eno vrženo kost napišeš tak jamrajoči traktat, da bi se te še cankar usmilu. no, da vidmo kolko vrstic bom delež

ne, ne... diana more še shujšat. pa še mal več kadit. . . . pol pa bo.

in pol majo mene za cinika maš pa jajca. js si mantis ne bi upu vprašat kej tazga

Ooo naši globoki vodnjaki, in hči planin, napolni naše duše, naj se ptice neba in laznina zemlje, napaja iz žalosti naših globočin. poet preresno jemlje ta svet, menihu zanj prav nič ni mar, medtem ko mi plačujemo položnice in razpravljamo o smislu... le česa, vas vprašam zdaj

avtonomne osebnosti prek identifikacije no, mogoče še svoj lonček pristavim. sliši se totalno adijo ampak je res. ko je eckhart tolle napisal "a new earth" ga je povabila oprah v svojo oddajo in sta naredila 10 uro in pol dolgih oddaj. vse sem pogledal. oprah rulez. ok, zdej pa zares. fora je, da smo praktično vse naučeni in naša identifikacija z umom je osrednji problem. vendar ta um ni samo individualen temveč historičen in kolektiven. keč je v tem, da naši problemi niso naši problemi, temveč problemi koletivne psihe. naše osebne probleme jemljemo preveč osebno. spet paradoks. recimo, ko smo ravno v odnosih... me pusti dekle in se javno počutim ponižanega in ne vem kaj še, izgubim smisel itd. in si prerežem žile. to je še najmanj osebni problem človeka. to je družbena zadeva z velikime d-jem. preko družbe sem dobil večina navodil, kako se moram ob različnih priložnostih počutiti, kako moram ob različnih priložnostih reagirati. tudi, ko se dva dobita, jima družba vsili neke idela o medsebojnem dopolnjevanju, neskončni ljubezni in kaj jaz vem kaj še. dejstvo pa je, da se dva samo dobita. FERTIK. sej ni treba santa barbare delat čist iz vsake fige. bom pustil tukaj stati... mi je pa zelo všeč, ko pravi eckhart... tako kot so se že mnogi filozofi opekli pri iskanju ene osnovne entitete, za katero bi lahko rekli, da je večna... "this too shall pass". edina konstanta je sprememba. P.S. kar se pa jankota tiče, se pogojno strinjam v tadnjem odstavku... ampak njegov prejšnji post je biu pa ravno ne imeti rad, ni počel drugega kot sodil, ni sprejemal, ni razumel in se ni prilagaju, o odpuščanju bi lahka delu disertacijo. torej praksa manka. če pa to počne samo do boljše polovice, potem je pa to egotrip CREME DE LA CREME.

lepo

veš kolko jih je k bi se žgečkale. ojoj, ti raj ne puvem... ja, enako sensei

to ogromno šteje. in kaj bi ne resno. tisti privez, ki nikoli ne popusti, najdemo vedno samo v sebi. zato tudi nasvet preročišča "spoznaj samega sebe". veliko različnih izrazov za eno in isto dejanje. nihče nas ne more narediti srečnega, nihče nima te moči... razen nas samih. ok, srečnost je že premočna beseda. ampak anyway, v bistvu če gledam sebe, bi lahko biu z žensko ki je samostojna in stoji (tu mislim še najmanj finančno samostojna itd. - kao, feministke) ampak po drugi strani sem sam tak, da edino kar paše k meni, mora bit nekaj prilagodljivega. tko, da... ne vem... sploh ne vem kakšen tip ženske bi to biu. neke šefice pa menedžerke pa popedenane visokonosnice itak ne pridejo v poštev. ne vem, ne vem, ne vem.... nekaj za kratki čas zapolnjen s smehom, večerno branje poezije... jutranje žgečkanje med rjuhami, sproščeni pogledi pri zajtrku, igrivo preživljanje prostega časa in "molim vas, ako me tko traži".

jah, ne vem. če bi rečmo bla situacija, da bi bla njena familija taka in bi to pričakval in to... ornk ohcet, klobase, harmonka. pa naj bo. v bistvu sem stuhtau, da biti proti iz nekega principa/prepričanja ni neka prepričljiva drža. tut samski nisem iz nekega prepričanja, da je tko boljše. tko pač je... je pa res, da mi paše in da naredim zlo mal, da bi to spremeniu. v bistvu nič. so pa takšna leta in druga leta in to se spreminja. ampak eno bom pa uženu, bemo boga. pa če potem, takoj umrem.

fige mige. js sm se pa odloču in bom eno usreču in jo bom vzeu za ženko. . . .

verjamem, verjamem

elektroni se lahko v atomu gibljejo le po določenih tirih, tj z določeno energijo. ta spekter ni zvezen temveč diskreten... pravimo da je energija na subatomski stopnji kvantizirana. uporabil sem jo pa po analogiji prihajanja k sebi/svetu, ko lupiš identiteto sebe/jaza s svetom in stvarmi in opazuješ kaj ostane. pandorina skrinjica alas proton.

sam sem tut včasih osamljen. težko je najti dobrega sogovornika. pogovor brez predsodkov recimo. al pa sam ena navadna zajebancija. smo preveč popredalčkan pa poštirkan. se mi pa zdi, da pridno lupim valenčne lupine svojega uma in da počasi prihajam na končno destinacijo.

ja, ja... sam, samski, osamljen... jokc, jokc... tu so razlike. to so v bistvu samo družbena merila. ko ti je to jasn si lahka vsak dan s kom drugim.