ardent

Kakšno čaranje? Ne morem verjet, hahahaha... Čaranje...15 minut...hehehe... Zdaj se pa res strinjam z Unisom...kr eno nakladanje, hehehe, če bi kdo hotel koga začarat, bi rabu samo tri efektivne sekunde...me pa zanima, o kakšnem čaranju je govora... Hej, Unis, jaz nič prek drugih o teb ne govorim, ker tisto, kar nekomu želim povedat, povem njemu, razen, če bi imel tajnico, da bi sporpčila sprejemala, pol pa sploh nč ne bi povedu Si čist kul in zanimivo gledaš na stvari...

Svetloba in sence

Naturlih, se razume, da tisti, ki so nam blizu, so pa ja izvzeti, ja...

the stranglers-no more heroes

The Doors Love Me Two Times

Čarobnost...volja...zaznave...samozavest...moč misli...in uma...ja, tu so vrata v predprostor, yap Kaj si kdo misli o nas je pa itak prou malo važno

Ok, hvala za link, bom pogledal, ja... Simboli pa itak nosijo svojo moč, sploh ti ne oporekam, veš, malce nazaj po forumu potujem, da kakšno temo oživimo, drgač se kr prah nabira, pol so pa pritožbe, da ni dinamike - pa je, ane Sorry, Marsa, k se vmešavam tam, k me nič ne briga

Čakaj, da te Unis prebere, k te bo nazjal, da bo joj, hehehe

In na tvoje

Pol pa povej, ka pa te misliš? Se hecam, Klarus, saj veš... ( pa ne spet " vem " napisat, hehehe

S čim se ti vse ne ukvarjaš...jaooo, fant, a ni vseen, če se na glavo postaviš al pa postran, si še vedno isti... Zakaj neki bi postavli simbole na glavo pa potem doktorsko disertacijo izvajal na to tripanje, kaj misliš? Torej vidiš, zakaj ni debate, ane, ker ni smiselna...lohk tud je, sam videt pa ni... Sploh ne bom pogledal, kaj je razložil, ker je razložil le tisto, kar je želel, da gre malo tko, naokrog za povohat, bistvo bo pa zadržal - a ni logično?

Kjera Agroppa? Agripa, bučko, hehehe, saj vem, da si hitra pri tipkanju, hehehe Kaj sem hotu dodat? Pa saj ti veš, kaj... Ok, bomo naslednjič o tem...

Azra-Marina Azra - Gracija

Azra - Odlazak U Noc Enya - It's In The Rain

Azra - Usne vrele višnje

Ne, noben To, da so v človeškem duhu vse skrite sposobnosti in nima veze iskat zunaj tega, hehehe... Konkretno? Velja, hehehe Je, če samo misliš, da znaš, v resnici pa nekaj ja, vse skupaj je pa en nč, hehehe Začarat ne moreš nobenga, lohk ga pa vplivom podrediš, če že, no, izgubiš pa le svojo vznesenost, če ugotoviš, da le poziraš, hehehe

Ne! Čisto v redu si, smeški pa veljajo tistemu postu...kako že..aja, pravi piši mi, pol je pa odgovor: saj pišam, k mije ful smešn Sorry, sem pomešal tole Ti si pa kul

Magija je povezana s skritimi sposobnostmi človeškega duha in prav nič s hudičem ali čarovnijo, tko pravi Agrippa v svojem delu De occulta philosophia sive de magia, psihična magija, torej, študija človeškega duha... Sem želelnekaj dodati pa bom raje tiho, hehehe

Hmmm...na izletu....ok. Ampak pol, ko si šel ta drugič si se pa odloču, da o tem ne boš več govoril, ane, mislim, o svojih naslednjih izletih... Ja, tko je to, v začetku je zanimivo pripovedovati, kasneje pa je zanimivejše, ne pripovedovati, se strinjam, hehehe

Vsakdo lahko pogleda z mislimi v človekovo notranjost, vprašanje je le, v kolikšni meri je ustvarjena slika pravilna, kajti vsakdo ima svoja merila in po lastnih vzorcih opredeljuje drugega, torej je tisto, kar jaz vidim v nekom, natanko tisto, kar je po mojih merilih sprejemljivo, vendar ni nujno, da je zares tako, tisto, kar zares zaznamo je ovoj nečesa, kar je v tem ovoju in od tega, katerega opredeljujemo je odvisno ali pridemo dlje od tega ovoja, kar je že samo po sebi dosežek, dokaz delovanja naših zaznav in empativnosti, čemu forsirat nekaj več?

Hehehe, če si jasnovide, pol pa sploh uvidiš, da nima nobenga smisla vstopati v energetski ovoj kogarkoli - sicer pa, kaj sploh to pomeni? Empatija omogoča, s pravo mero zaznavanja, seveda, dostop do energetskega ovoja,kot praviš, saj ni nič nenavadnega, vstopiti v miselno strukturo nekoga, vendar v same misli, ta je malce pretirana, ane, niti nekih razlogov ne vidim, razen v primeru poskusov vsiljevanja vpliva, za kar pa zadostuje empativna komunikacija... Odvisno s katere pozicije je gledano - nekomu tako, drugemu drugače, vsak ima svoj prav, dokler se ne prepriča o nasprotnem - če se, seveda

Hej, ka pa ti jst vem, kva je ego, ane, k vidim vsa tale razmišljanja, je pa ja jasn, da nč ne vem... Drgač pa jaz vidim ego kot izhodišče vseh smernic človekovega iskanja, hotenj, želja in stremenj, kar je vse skupaj kr isto, je ego obenem tudi primarni pogoj naše eksistence v svetu, v katerem prevladuje egoizem, ego, skupek egov v namenu prevlade na vseh področjih, le na duhovnem ne, kajti govoriti o egu je eno, govoriti o egoizmu je pa čisto druga zgodba, čeprav se zgodi, da se ta dva pojma tudi pomešata ali vsaj narobe interpretirata ali pa narobe razume sam pomen interpretacije... Iz vsakdanjega življenja, praviš...ja, ...recimo takole: hipotetično, ane...majhen otrok živi svoje otroško življenje, spoznava zunanje dejavnike, kateri so v bistvu sočasni preizkuševalec malega ega, iščočega sebe v svetu, hote ali pa ne, takšna je procedura človekovega razvijanja... Torej, zunanji dejavniki vplivajo zaradi nizanja izkušenj, na razvoj lastnega ega, se pravi, ob asistenci opazovanj in obrambnih organizmov ter konstruktivne komunikacije...pač razvoj razumnega otroka v človeka z lastno identiteto... Za to pa je potreben ego, kajti oslabljen ego je odraz nizke samopodobe, kakor pravi Klarus in prekomerno izpostavljanje ega vodi v egoizem, kar je po moji blont logiki z druge strani zopet odraz nizke samopodobe, prvi se boji vsega in je tisti, ki se umika, drugi je pa tisti, ki na ves glas kriči v nameri, da bi se kdo ne približal ter poskuša s svojo napadalno držo obdržati namišljeno samozavest, skrit v tej obrambni drži...tko nekako...saj vem, da bomo vse tole še razčlenjevali, kajti za oba primera obstajajo vzroki, logično, vendar je vprašanje o egu in izkazujem svoje mišljenje brez posebnih poglabljanj... Bistveno je, da človek vse pridobljene izkušnje lepo pospravi in sortira, balast pa odvrže, tako se lahko ukvarja z razvijanjem svoje notranjosti in neobremenjeno deluje kot posameznik v družbi, vendar samozavestno in z izostrenim razumom ter intuicijo pa empativno sposobnostjo uveljaviti sebe, ko je to potrebno in ne kar posnemat onega, ki tam kriči, kot sem povedal zgoraj...V tako razviti osebnosti, usklajeni z lastno duhovnostjo, lahko govorimo o egu kot izhodišču vseh smernic, kajti brez ega je človek jedec, ki postane jed - kadarkoli in komurkoli, predvsem pa sebi, ker brez ega ni potrebne drznosti za sprejemanje vere, za spoznavanje ljudi različnih karakterjev, za ustvarjanje svojih stališč in sebe v svetu in družbi - nekak marginalec marginalnosti.. Aja, saj res, praviš, kaj pomeni odjebat ego...pomeni odjebat sebe, točno tko, kakor pravi Unis, ki ve, kaj je ego in dobro govori, čeprav na svoj način, vendar se v večini strinjam z njim... Sebe izničit, ja, se pravi, najprej se trudit spraviti stvari v red, spoznavati vse in vsakogar, izdelati svoja stališča, postati ozaveščen človek, kateri se ne ukvarja s splošnimi vzorci v smislu vtikanja v druge, kopičenja materialov in postavljanja pred drugimi z dobrinami, seveda ne duhovnimi in tako živeti po svoje in osvobojeno nizkotnih stremenj, ja, pol pa to izničit pa postat vse zgoraj našteto - ne, hvala... To pomen odjebat ego in s tem sebe, živet na izi pa pomeni živeti izven svojega jaza, tko, res na izi, preživljat svoj lajf brez večjih razmišljanj od teh, kaj bomo jedli, kaj oblekli, kaj vse in kako bi bili bolši od soseda, premožnejši, no, tko, take zadeve so meni na izi in ne vidim tu nobenih nejasnosti, ane... Lepo je skrbeti za druge, dajati prednost drugim ( z razlogom ) pred seboj in vse soelemente, vendar brez prave mere lastnega ega ne odpremo prav nobenih vrat in se same ne odprejo, ego jih pa, če je potrebno, vrže s tečajev, hehehe...

Saj zagovarjam tezo, da je treba ego nehat furat, sam pomisl, mal, tko hipotetično...odjebeš ego u nulo, furaš nekaj na izi, pol si pa zlo na ta način dovzeten za zunanje vplive pa tudi sicer in ob trenutni oslabljeni pazljivosti se zna zgodit, da na trenutke potrebuješ ego, vendar ga ni in se ni za kaj oprijeti v besnečem divjanju valov, vidiš, nekaj ega je vsekakor nujno obdržat, drugače jeosebnost izpostavljena razsulu... Poznam primer človeka, zakompleksanega v nulo, lajf v šitu in prihodnost negotova, pol pa delo na sebi pa s tem jačanje ega, sorazmerno z razgledanostjo in tercialno je človek prenovljen, v sebi in navzven, nobenih kompleksov, fobij in absurdov...vse je za nekaj dobro, saj je tudi strup v majhni količini zdravilo, ane? Ti jst dam mojga, k baje ga imam na pretek, vendar ni vedno bilo tako, veš, sem kr iz onega iz prejšnjega posta gor zrasu, samohranilec samega sebe, a je pol kaj čudno?