ardent

Kodrlajsaste, ker, če b bil črn, pol je pristranski, če b bil bel, tudi, pol je najbrž kr en pisan, za vsak slučaj, da ga ne bi kdo politično obarval, hehehe

Labirint, ja, kaj pa druzga, tko kot lajf, k se lohk tud izgubiš al pa ne, sam pr sanjah je fora, da k se zbudiš, so spomin in sanje eno in isto, pr lajfu pa je spomin kvečjemu lohk izkušnja....

Hvala, da ste takšni kot ste

Sprejemanje

Nov dan

Mavrica

Nianse

Prebujenje

Lia: Eh, ne morem, da te neb mela rada...če te to kaj potolaži... pa pokemone tud maram, osamljena pa nisem, vsepovsod najdem kaj lepega, al me pa kaj lepega najde, sam ne zastopim, zakaj tega prej nisem nič videla... verjetno kake posebne sorte kurja slepota Hehehe, si dobr povedala tole, vsake toliko se najde kak podoben razlagalec naše biti in nas ravno s tem prepriča v naš prav, ane, si pa našla prave besede, medtem, ko sem jaz celo vrečo besed nazaj nasul, si ti pometla vse skupaj z nekaj besedami, kul, res

Itak, vsi smo si špegu, ane Ni panike, saj nisem prišel provocirat sem gor Saj tud jaz ne vem ničesar, tko, da nč bat... Matr, pa WTF so ti pokemoni? Moram nekje pogledat, kva je to za eno čudo, k je tolk govora o njih

Še boljše: sem petelin in za mano teče kura, k me ne zanima, kaj bi rada... Če pa ona ve, je pa itak njen problem... Najboljše, da grem naprej, se bo že spotaknila Glede tvoje ponovitve o nič vedenju pa naj ostane ta prosojna tančica, če želiš, vendar se skoznjo vidi, hehehe

................................................................................ ................................................................................. ......

Verjamem, da ti bo uspelo, ker veš, kaj hočeš, ni mi pa jasno, zakaj bi se ti kdo smejal v faco in užival, ko trpiš... Ja, se najde preveč takšnih, vendar jih ignoriraj, ker ni vredno se ukvarjat...

ego

veni vidi

sprelet

oči

stopinja

smer

Hej, hej, nikar se ne prični smiliti sama sebi!!!! Vstani in se bori, stori, kar želiš, nikakor pa se ne prepusti takšnim nesmislom... Praviš nikoli, pa večno...pa želja in zaključek...pusti takšna razmišljanja...reci SEDAJ, ta trenutek in si vzemi neko izhodišče ter preko tega stori karkoli, česar sedaj zaradi dvomov vase ne storiš... Pazi nase

Hehehe, Unis, pa saj smo vsi ene mone, kaj pa drugega, vsak na svoj način, vendar je brez veze to izpostavljat, k vsak zase ve, kolkšna mona je, al pa ne, nima veze, sam tko se zopet ego dviga izpod pokrova, vedno, kadar komu rečemo, da je mona, razen ko gre za kakšno Simono, katera vsebuje si in mono, hehehe Ti nč krajšat postov, k so čist v redu, saj tisti, kdor noče jih pa ni treba prebirat, jaz jih vsekakor bom...

Wauuu, Unis, tole je pa odličen prispevek in ne dopušča kaj dosti replicirat s komentarji, k si že vse zajel tu Pa saj kar naprej ponavljam, da je izpostavljanje ega in njegovo napihovanje tista ovira, suma sumarum vseh ovir, katere nas ovirajo v lajfu in razen nas samih ni nikogar, ki bi nam pri tej odisejadi pomagal, vsaj konstruktivno ne ( zopet ego, hehehe )...človek je v resnici vedno sam, ne glede na čas...niti ljudi... Pokemoni...hmmm, sem že videl, ja in je tko, da je vse tisto, kar spodbuja otrokovo dovzetnost zaznavanja in kreativnost ter spoznavanjem med imaginacijo in realnostjo ( vsak se kasneje obrne po svojem merilu ), torej ni nič narobe s Pokemoni, niti katerimi drugimi tovrstnimi dejavniki... Kaj vem, meni so bili vedno vsebinsko bližji Disneyevi liki, vendar ima vsak čas svoje vzporednice in moramo na te stvari gledati s strani namena, kateri je pa nekaj dati otroku, nekaj, kar se tiče le njega v tistem trenutku...tko, no... Boljš to, kakor biti zatiran ali kako drugače prepuščen svetu brez imaginacije, ane?

Ja, lepo je, ko se ti želja predstavlja v sanjah, torej so lepe sanje, vendar je avtocesta dolga in hitra, pa vse spokojno in brez besed...hmmm...opaziš, da si sama? Brez besed, spokoj..., torej le želja...

Itak, vse je v glavi vsaka imaginacija je slika privzete realnosti, kaj pa drugega, odsev je prava beseda, kakor bi se pred špegu postavli in gledali tisto, kar želimo, vendar je opazujoče odvisno od razmerja z opazujočim, z realnostjo pa ima veliko opravit, ker vsaka obremenjenost z zunanjimi dejavniki ali pa kar z lastnim egom pogojuje prenos imaginacije v reality... Brez dvomov ni strahov in slika je čista, ker odsev je čist glede na mirnost odsevanega...

Je res, vendar ne v smislu materializiranja nečesa, kar je izven ratio konteksta... Kreativne misli spodbudijo kreativnost in preko povezav in vsebinske imaginacije pa je možno pričakovati udejanjenje, vendar ne gre tu pričakovati nekih čarovnij, prej na nek način uresničitev neke ideje, katera dobiva formo preko želje in se dodela preko vztrajnosti, do nečesa imenovanega... Gre zgolj za odnose in sicer od sebe preko drugega nazaj do sebe in od sebe do drugih, reakcija je pa itak posledica teh povezav, ane. Lahko vzamemo en hipotetični primer: recimo, bereš tele moje besede in ne glede ali jih jemlješ kot brezvezne, je dejstvo, da se za trenutek ukvarjaš s tem in zamudiš nekaj, kar bi sicer storil, če bi se ukvarjal s čim drugim in bi se kasneje pokazalo v neki drugi stvari kot se bo morda sicer... Tko to gre, veš, ničesar ni, kar bi ne imelo nekega smisla...