ojla mačky.... prav takšen problem mam jaz ........ z nekom ki ga poznam 10 let.... zagrenjen, nesrečen, žali vsakogar, vsi so pa itak primitivci za njega... o seb ima pa neverjetno visoko mnenje.... sicer pa v poslovnem krogu res nekaj pomeni, ker je dejansko dober kar počne... kot človek pausmiljenja vreden.... nikoli se nisem vtikala ali komentirala njegovih izpadov .... vse lepo in prav dokler ni imel svojih 5 minut in se spravil name..... ampak teh 5 minut se je razvleklo na pol leta.... pol sem mu pa lepo povedala, da ne mislim več na tak način funkcionirat in sem s svoje strani zaključila ....... kaj hujšega!!!.... sedaj je pa ranjen njegov ponos in zdaj mi šele dela štalo...... in meša vse ljudi, ki jih poznam in dela zdraho, s tem da kakšno krivico sem mu naredila, da sem totalno neuravnovešena, blablabla....ker ve da sem na nek način "odvisna" od njih ...... sedaj pravzaprav sebe preizkušam..... verjetno je bila pa moja napaka, ker mu nisem takoj dala vedet do kam sme .... bolje prva zamera kot zadnja.... vsaj izkazal se je tako, da se pol kar navadijo da boš vse pogoltnil..... to pa tud nikamor ne pelje!.... jaz sem se odločila za meni kruto, ker enostavno tako nisem mogla več funkcionirat.... je pa hudo, ker si kar naenkrat sam!.... ne gojim nobene sovražnosti do njega, ker vem, da ima on sam sabo težave, in mi tudi slučajno ni problem ga v oči pogledat.... on se me pa izogiba...... bomo videli kaj bo čas prinesel odločitev je pa na tebi.... je pa težko se odločit za težjo pot..... sem pa probala z ignoranco in nasmehom, pa ni blo nič bolje, še slabše - v konkretnem primeru