No, zgodilo se je, da sem bila v zelo dolgi vezi z nekom, ki je imel tezave s spolnostjo, v smislu prevelike zasvojenosti z njo, pri njemu je bil problem, da se je moral preko spolnosti dokazovati. Ampak, to opazis sele po par letih, ko c odnosa ne idelaliziras vec.Takoj, ko zacutis, da si nekomu orodje za polnjenje ega, se pocasi zacnes odmikati.Tezko je biti z takim clovekom.Kaj sele imeti intimnost z njim. In spolnost se prekine, in je prislo do tega - in ker sem bila malo brez izkusenj- se mi je zdelo normalno, da s svojim fantom spis, recimo 15x na leto. Meni je namrec to popolnoma zadostovalo. Menila sem celo, da ker jaz ne cutim nikakrsne potrebe po intimi, je v bistvu to normalno.Sledis svojim potrebam, (kako grozno egoisticno je bilo to od mene!) on pa je pac skakal okrog mene.In ta vojarizem mi je sel posteno na zivce. Tako je druga stran trpela, ker jaz nisem sama sebi priznala, da moji ideali niso enaki njegovi podobi, ceprav je vse kazalo na to, da nisva neka enovita celota Tukaj se je malo za vprašat, kdo je imel večje probleme z dojemanjem spolnosti... ti ?Mia ali on...?