"Ego" se "ozavešča & preobražuje." Enako "Id". ... -) Id, ego, super-ego [po Sigmund Freudu] http://209.85.129.132/search?q=cache:b-IaX...lient=firefox-a Id, ego, and super-ego are the three parts of the "psychic apparatus" defined in Sigmund Freud's structural model of the psyche http://en.wikipedia.org/wiki/Ego "OSEBNOSTNE STRUKTURE: ID, EGO IN SUPEREGO ID ali ONO je Freud poimenoval človekove primarne nagone (biološki: po hrani, vodi, izogibanju bolečini, seksualnosti, tudi agresivnosti – boj za preživetje). Id je rezervoar energije za doživljanje in vedenje. Ne ve in se ne sprašuje, kaj je prav in kaj narobe, le išče zadovoljitev svojih nagonov tu in zdaj - deluje po načelu ugodja. Delovanje ida v vsakdanjem življenju doživljamo kot vzgibe, ki jih ne moremo nadzorovati in obvladovati. Id je nezaveden proces. EGO ali JAZ se začne razvijati, ko se nagonom prvič postavijo na pot zahteve in omejitve okolja. Sprva se razvija iz potlačevanja idovih nagonov, kasneje skozi različne identifikacije. Ego je usmerjen k zaznavanju in upoštevanju realnega sveta - deluje po načelu realnosti. Je posrednik med idovimi nagoni in zunanjim svetom in je večinoma zavesten (nezavedni del ega so npr. obrambni mehanizmi). Ego vso energijo za svoje delovanje črpa iz ida. Načelo ugodja pri zadovoljevanju potreb se začne z razvojem ega podrejati načelu realnosti. To ne pomeni, da človek neha iskati ugodje in sprostitev napetosti, vendar zdaj to počne na socializirane načine: zagotavlja toliko zadovoljitev nagonov in na takšne načine, kot to dopušča socialna realnost. SUPEREGO ali NADJAZ se začne razvijati zadnji, iz ega (okrog 3. leta), ko začno starši in drugi ljudje otroka učiti, kaj lahko in kaj ne sme, kaj je prav in kaj narobe. Te zapovedi in prepovedi okolja, družbene norme, moralna pravila, se strukturirajo v superego. S tem družbena (zunanja) kontrola vedenja preide v notranjo. Superego je torej ponotranjeni etični kodeks: vsebuje kriterije za to, kaj je dobro/slabo, sprejemljivo/nesprejemljivo. Če jih kršimo, nam pošlje občutke krivde in slabe vesti. Vključuje ego-ideal: idealizirano podobo o sebi, kakršen bi rad bil. Superego je deloma zavesten, deloma nezaveden, npr. veliko nevrotičnih vedenj lahko izvira iz nezavednih občutkov krivde: potreba po žrtvovanju, pretirano razvajanje otrok, nevrotični altruizem, samodestruktivno vedenje ... Lahko bi rekli, da je id popolnoma nemoralen, ego se trudi biti moralen, superego pa je pretirano moralen, pogosto. Niti id niti superego nista v stiku z realnostjo. Id stremi k prijetnemu, zahteva zadovoljitev “tu in zdaj”, superego pa stremi k idealnemu, zahteva popolnost. Konfliktnost obstaja zlasti med idom in superegom, ego pa ima funkcijo reševanja teh konfliktov. Odloča, kateri impulzi bodo zadovoljeni, kdaj, kje, kako, da bosta oba zadovoljna. Konflikti in njihovo razreševanje oz. preseganje imajo tudi pozitivno funkcijo: so gonilo osebnostnega razvoja. (OPOMBA: Strukture so samo metafore za določene duševne procese, opisna oznaka za specifične oblike vedenja in doživljanja.)" http://www2.arnes.si/~jcurk/TEORIJE/freud.html