mogoce res ni usode, mogoce je res vse plod nasih preteklih spoznanj, zelja, hrepenenj, pa seveda nase podzavesti? hm,...ja, mislim, da jaz ta svet tako dojemam.vse bolj.povezujem pa to z bolj realnim dojemanjem zivljenja.ko sem sanjala,sem govorila o usodi, sedaj, ne sanjam vec toliko, in govorim o sebi. ce dobro pogledam, se mi dogaja vedno tocno to kar si zelim, in naj bo ta stavek se tako klisejski, res moram pazit kaj si zelim, in da si zelim prave stvari.kaj pa so prave stvari, to ves, ko si na pravi poti, no ja, poti, ki kar najbolj pribliza mojo resnicnost in dojemanje stvari,dejanskemu.to je, ko si neskoncno dalec...takrat si namrec tako blizu, kot si zelis biti. ta stavek nosim ze odkar pomnim za seboj.vedno znova izraza moj svet.