S pogledom se zatikam po podobah s plahim dihom..., tonem v orjaški lonec greha, zadušim se v smelosti bližine tvoje sodbe. Pred zoro bom spet sam sprehajal pesem.… Ples srčnega utripa steka se z bilko nemega objema... Odrivaš in ogrinjaš moj načeti svet..., skomin bo na pretek v moji katedrali, kjer gaz posiljene zavesti zbledi pod senco belega tunela. Ogenj mi stali obraz, lomi kost na zlomljeno preteklost in glineni je moj plašč..., za vekomaj