kot otroci doživljamo razno razne travme,ob tem se izgubimo in ponavadi nimamo ciljev,ali je mati pijanka ali je oče agresor,ali je oboje,slejkoprej ostanemo sami,ne znamo se razvijat,ker nam oba starša nista pokazala,ne počutimo se varni,samozavest otroka pa se mora takrat začeti izgrajevati,starši ne znajo otrokom pokazati,da jih imajo radi,da se otroci od njih naučijo ljubezni,najprej samega sebe,namreč ,če se nimaš rad takšen kot si,se začnejo travme in utapljanje je njih v raznih zasvojenostih,takšni otroci nimajo hrbtenice,ampak vseeno odrastejo,začne se samostojno življenje,prva veza,služba,moški,za vse to je treba imeti pogum,ki so ti ga dolžni ustvariti starši,ker je to edina stvar,za katero tudi živimo,upam ,da nisem preveč zakomplicirala,veliko ljubezni ti želim lp