Ita(q)rina

huda

Ja, zna bit ... to z miško in desno roko. Z levo miško upravljat pa tud meni ne gre .. čuden filing.

Imam vprašanje. Velikokrat se mi zgodi, da imam izredno hladno desno roko, medtem ko je leva normalno topla?! Se mogoče komu sanja čemu to pripisati? Sem desničarka, kar pomeni, da desno uporabljam več kot levo.

Jaz pa glas povzdignem ... no, že tko glasno govorim:) Takrat pa še toliko bolj. Maham pa ne, niti se histerično ne derem. Poskušam ostat čimbolj racionalna in objektivna ...

Poznam dvojčico, ki je oboje! In to oboje na potenco ... ona je glavni krivec za moje posploševanje.

ali povedano drugače: Samson ima vedno prav (vsaj zdi naj se mu tako).

... razen tisto, kar ni.

Ja no, kaj zavijaš z očmi?! Pač, kot sem rekla - mogoče je paranoja, nekaj so pa izkušnje. Saj ti ni treba osebno vzet ...

Sem devička, asc škorpija, luna strelka. Humor se mi zdi super stvar, sploh situacijski, izviren. Ne maram straniščnega, gostilniškega in second hand 'humorja'. Izvirnost mi je pa zakon! Resen pristop k življenju ... drži. Prizemljenost is the key word. Lahko rečem PROUD TO BE D.T.E. (down to earth). Levčki ... ego tripperji. Sam so luštni ... Nevem zakaj ampak dvojčke jemljem z rezervno, se mi zdi, da te znajo v vsakem trenutku zabost od zadaj .. deviška paranoja?

Si me pa nasmejal (in devic to ni tako lahko)!! Ja, res je ... device bi to povedale nekako tako, medtem ko levi (imam doma tak primerek) pa s tolk pompa, da to ne moreš verjeti ... In pol se pritožujejo, ko jih nihče ne jebe, ko imajo resne probleme!

... ali po domače LIFFE. Ja, the heat is on!!! http://www.aaalabelinc.net/shop/images/at_the_movies_md.gif Tekma za vstopnice se bo kmalu začela in november bo minil endvatri(123). Sicer naše prestolnice ne ljubim baš puno, ampak tistih 14 dni, bom z veseljem večino večerov oziroma popoldnevov preživela v Siviljubljani.

hvala.

... če nadaljujem tisti zapis o kletki in ptiču, ki nikogar več ne zanima. Mera je bila polna in bil je skrajni čas za krizni sestanek. Le-temu je sledilo še več sestankov, le da niso bili več krizni. Sama sem se izjasnila kaj bi rada, česa ne, kje se vidim in kje ne. Po razmisleku, tako ene kot druge strani, smo našli kompromis. Kompromis, ki mi blazno ugaja in nakazuje, da se bom osebnostno razvijala prav tukaj, na področju, kjer si želim in na katerem sem dobra. Zanimivo kako se življenje/usoda poigrava z nami. Po spletu naključij sem se znašla v podjetju, ki je aktivno v branži, ki je milje stran od mojega zanimanja. Po letu čakanja, presedanja, gledanja v zrak, pobiranja ostankov za ostalimi pa sem ugotovila, da vse skupaj le ni bilo zaman. V tem času sem dodobra spoznala celotno org. klimo, zaposlene, način dela. S tem sem ugotovila njihove pomanjkljivosti in hkrati uvidela, kje jim lahko pomagam. In to z velikim veseljem! Čeprav me njihova dejavnost ne zanima, me pa zanimajo oni. Zdaj smo v fazi načrtovanja novega projekta, uresničitev oziroma, bolje rečeno, uresničevanje pa sledi kmalu. Moj nasvet vsem, ki ste nezadovoljni s svojim statusom, ki imate pomisleke glede svoje službene pozicije: ne se šparat! Vrzite skupaj vse kar vas moti, dobro argumentirajte, razmislite o tistem, kar bi pa lahko naredili znotraj firme, kje lahko največ doprinesete in te ideje predstavite svojemu nadrejenemu. Če boste izhajali iz sebe, če boste iskreni sami s sabo in drugimi, ne morete falit. Hvaležni si boste. In najbrž vam bo hvaležen še kdo drug. Če ne: their loss. I FEEL FREE. http://www.escapefromcubiclenation.com/photos/uncategorized/freedom.jpg Če zaključim klišejevsko: "Kdor jezika špara, kruha strada!" (navrženo s strani meni ljubega) "Good things come to those who wait" oziroma "Kdor čaka dočaka" "Vsakemu svoje" "Vse je za nekaj dobro" Ali kot je ob pripombi, da sem teoretično podkovana, imam ideje, a izkušenj še ne, modro zaključil moj šef (ja, tisti japi): "Korajža velja!"

A kdo? Ja, Anthony Soprano, valjda! http://blogs.technet.com/blogfiles/kaiaxford/WindowsLiveWriter/FahgetaboutitTonySopranocomestotheworldo_D263/tony_soprano8.jpg Sicer nisem odvisniške narave, ampak ... GOD DAMN! Kako, hudiča, ne postati odvisen od tako bombastične nanizanke?? Vse od scenarija, kostumografije, glaZbe, dramaturgije, igre ... naprej/nazaj je briljantno! Ja, Sopranova la famiglia je moja šibka točka. Z mihelco izkoristiva vsak prost trenutek za užitkarstvo pred ekranom ... Seveda sva dol potegnila vseh šest sezon in dejstvo, da sva veliko večino delov že videla (nekatere že dvakrat), ni noben thrill reducer in nobena ovira, da ne bi na polno uživala ob njihovih iskrivih domislicah, dodelanih karakterjih, odlično izbrani glasbi, super upovedani zgodbi ... Sopranovi so zakon in (kot pravi Tony) end of story. p. s. Zelo težko gledam isti film, kaj šele del nanizanke, dvakrat. Mora bit res sth. Sth po mojih merilih, jasno.

Joj, kam ste skrenili s teme ... Podn. Zakaj se mora ponavadi skorajda vsaka forumska debata končati z nekim brezveznim tekmovanjem!? Cool down pa take it e z e!

Morm rečt, da me je tole kr mal zbodlo: ne, najbrž nisi MD, vsaj ne klinično. Ni se za hecat s tem, ker je to zelo resna in huda bolezen, ki prizadane tako bolnika kot družino oz. tiste njemu blizu, nemalokrat se konča s samomorom ...

Našteta stanja so res extremna! Povečanega libida oziroma tovrstnih simptomov ne kaže. Je pa nespeča, nima občutka za denar: zapravlja na polno (za bedarije), misli ji švigajo sto na uro, ničesar pa ne izpelje do konca, je zelo razdražljiva, ima glavno besedo, preneha pospravljati, skrbeti za osebno higieno, pozabi jesti oziroma niti ni lačna, nenehno na poti/telefonu /kliče na radio ipd ... Sčasoma se pojavi paranoja, vsi so sovražniki, ji hočejo slabo ipd. ZELO NAPORNO. Če tega človek ne doživi je težko deliti nasvete, čeprav so dobonamerni. Prebrali smo že ogromno, preizkusili mnogo načinov/pristopov pa se še kar vrtimo v krogu. Z glasbo še nismo poizkusili ... bomo, upam da bo za. Žal je pa to še vedno tabu tema, ljudlje se o tem ne pogovarjajo (razen o nekom tretjem), težko pa delijo lastno izkušnjo. Res pa je, da MD bolnikov ni nevem kako veliko ...

starši

Posamezne faze: - manija približno vsako leto ali leto in pol/dve, traja pa vse dlje. Začelo se je z recimo tremi meseci, tokrat traja že od februarja, seveda je intenzivnost naraščala, dosegla višek nekje junija/julija, sedaj pa se umirja. - depresija pričakujem, da se bo pojavila v najhujšem razmahu nekje oktobra. trenutno je sicer nekje vmes, ni še herself, je nekje med blodjno in depro. - normalno stanje pa traja nekje okoli pol leta (kdaj kakšen mesec več,manj): med depro oz. mešanim stanjem in manijo Nisva popolnoma sami, amapk veliko ljudi je sodelovalo pa se umaknilo, ker enostavno niso vzdržali pritiska in njenih izpadov. Glede na razmerje v kakšnem sva midve pa se jaz ne morem niti nočem umakniti, čeprav je kdaj peklensko zajebano. Obstaja še ena oseba, ki je v enaki situaciji kot jaz. Torej smo tri, ostali pa so ali bodo prej ali slej obupali ...

Ja, prenehanje jemanja zdravil vpliva na to ... nekaj časa smo izvajali kontrolo, amapk je bilo precej ponižujoče in smo sčasoma (žal) prenehali ter se odločili zaupati ji. Ona vztraja, da evdno je zdravila, amapk je jasno, da vsaj v času manije tega ne počne, ker nima nobene kontrole nad svojim obnašanjem, kaj šele, da bi točno ob uri vsak dan vzela dve tableti ... Zdi se mi tudi, da odmerki niso čisto pravi. Stresu in vsem podobnim smo se izogibali kolikor se je dalo (včasih to ne gre, razumljivo), pa se je letos vseeno ponovilo. Lani je tudi bila na meji, pa se ji je uspelo izmuzniti. Težko je skrbeti zase in hkrati zanjo, ker ne glede da so nameni dobri, se zdi da se včasih križajo ... Hvala vsem za posluh in pomoč. To je v bistvu prvič, da se obračam na nekoga za nasvet ipd. Ljudje, ki bolezni ne poznajo težko razumejo in zato sploh ne načenjam teme kako se stvari lotiti. Hvala.

Razvajenka: lepo povedano. Ja, meni ta oseba veliko pomeni in pravtoliko se tudi trudim zanjo, vendar ona tega ne vidi kot pomoč, temveč kot da jo želim kontrolirati, ukalupiti ipd. Sva imeli že veliko heart to heart pogovorov, kjer sem objektivno nastavljala ogleadlo, kjer sem ubirala mnogo različnih načinov, da bi ona doumela v čem je problem, pa ne zlaufa. Je kot da bi govorila steni, večinoma se smili sama sebi, ne prevzema odgovornosti, in sicer tako da za vse kar se dogaja krivi druge (sarkazem, cinizem ipd.) ... Ne uvidi, da bi ji rada olajšala vse skupaj. In ostalim. To o potencirani "sreči" mi je jasno in zato razumem zakaj osebe prenehajo z zdravili, ne razumem pa zakaj to storijo kljub temu, da vedo kaj sledi?! Da je vse skupaj larifari, ki vodi v nič drugega kot katastrofo. Ne vem več kako pristopiti k vsem skupaj, ker vse kar naredim je (izgleda) narobe. tantra: Ja, najprej si je treba priznati, res. Ker če si ne prizna, da je nekaj narobe, kako naj to popravi?? Jasno. Samo osebo do tega pripeljat je pa prava umetnost, believe you me. Imaš kak nasvet?

Igre vlog sem prej spregledala. Bom pobrskala po knjižnici, hvala. silki: ko se dobiš k s kom? Sprašujem po kakršnikoli alternativi, hipnoterapija kot ena izmed opcij; ne vem pa koliko primerna je. pa še nekaj: nisem ita(G) temveč ita(Q) Hvala za pozornost.

Bolj problematična je manična faza, depresivne niti niso tako hude in dolgotrajne, ker takrat se trudimo ji stat ob strani in jo nekako animirat. Manične epizode so pa od hudiča! In takrat se največ škode naredi ... Jaz res nimam več živcev za te stvari, ker mam občutek, da je ves trud zaman.... je zelo naporno in čustveno izčrpljujoče.

Najprej vsem hvala za odgovore. Razvajenka: bipolarna motnja/manična depresija --> s problemom se ubadamo že 10 let in uradna medicina je mene osebno zelo razočarala. Ok, litij ipd. droge, terapije znotraj institucij so svetlobne milje stran od človeških ... Zdi se kot da duševni bolniki nikogar resno ne zanimajo. Ker bi res rada, da gremo korak naprej, bi rada našla še kakršnokoli alternativo! Oseba, ki za tem trpi, si problema ne priznava, kar je še problem na problem. Vem, da dokler si ne bo sposobna priznati, da neki ne štima, bo zelo težko napredovati ... pa vseeno! Tista teza o nepravilni vzgoji do tretjega leta se mi zdi zanimiva, saj pacientkin brat kaže podobne znake! Imaš strokovno znanje na tem področju? Butl: dobri odnosi ... tudi to smo poizkusili, res smo se 'matrali ... in ravno, ko je izgledalo, da nam je zalaufalo BOOM! Spet jovo na novo. Res pa je, da nisem prepričana v stalno konzumacijo zdravil .. se mi zdi, da ko se ji razpoloženje malo dvigne, preneha s terapijo, saj je mnenja, da se počuti bolje (kar dejansko se, vendar ...) in da jih ne potrebuje več. Sama tega ne prizna. Tole je res drek ...

Naj najprej tisti prvi dokaže, da je res, kar govori, šele potem se bi pogovarjali o dokazovanju nasprotnega - siecr pa dvomim,da bi sploh kdo imel željo po antidokazovanju, če bi bilo prvo dokazano. ...'podaja nam informacije' - potemtakem je vsaka stvar, ki jo nekdo izusti releventna informacija? Lahko so resnične, lažne, koristne, bedaste, današnje, plod domišljije ... če je nekaj informacija to še ne pomeni, da je vredna razmisleka, obdelave ipd. Menim, da večina sploh ne kritizira, samo provocira, da bi izvedela več. Kar je pa pozitivno.