Ita(q)rina

Vprašanje: mogoče kdo kje, ki ve na kakšen način bi se poleg uradne medicine (ki je na tem področju popolnoma neučinkovita) še dalo pristopiti k zdravljenju bipolarne motnje? Ali bi hipnoterapija pomagala? Ali pa karkoli drugega? Res bi bila hvaležna, če ima kdo kakšno priporočilo, ker imamo situacijo, ki se zdi brezupna, a verjamem, da obstaja način, ki bi lahko pripomogel k razrešitvi problema, ki je pereč in boleč za vse udeležene. HVALA.

JOJ! Ujela sem par kadrov, ki so bili sicer zanimivi/privlačni, samo pred tvjem nisem bila sama in film je padel skoz. Res je tudi, da sem bila mnenja, da ker je film avstrijski najbrž ni TAKO dober (čisti predsodek, jasno)... Škoda. Cache ste gledal? Evropski film leta 2005. Zanimivo.

Novačenje smrdi. Če bi bila stvar vredna razmisleka, ne bi bil tako izmuzljiv ...

Nasvet "ne trudi se preveč" mi ni všeč ... Se ti zdi, da se PREVEČ trudim? Ma, nevem .. izhajam iz sebe, pišem tisto, o čemer trenutno razmišljam in za kar se mi zdi, da je vredno še s kom deliti. Glede obiskanosti in komentarjev: je bil bolj ko ne hec. Če bere ena oseba in se ji zdi fajn, sem vesela. SIcer pa hvala, da si reagiral na mojo prošnjo

Včeraj imela odločilni sestanek, ki pa se je zaključil v mojo korist. Ideje so bile pozdravljene, še bomo sodelovali, le da tokrat v obojestransko zadovoljstvo in korist. Zadovoljna in ponosna nase. Hvala za pozitiv vajbs!

pacek ...

Jesenice

@Alef: se mi je zdelo ... Sicer pa ni otežil dela, si je precej zvest

Ah, Štritof, to so malenkosti ... Vprašanje: si ti tisti 'zloglasni' Štritof, znanec slovenskih popotniškh forumov?

Filmi. Vam dišijo? http://smedia.vermotion.com/media/6240/resources/Scent_pic1.jpg Če je temu tako, berite naprej ... Na (naključne) obiskovalce bloga bi naslovila naslednjo prošnjo --> mi lahko naštejete 5 najljubših filmov, v sledečih kategorijah: 1. Neodvisni (Let nad kukavičjim gnezdom, 1975) 2. Evropski (Festen, Danska, 1998) 3. Holivudski (The Shawnshank redemption, 1994) 4. Klasika* (Taxi driver, 1976) 5. Lastni izbor ** (danes je to Eternal Sunshine of the Spotless Mind, 2004) + če se vam jih da še razporediti od 1. do 5., se pravi ne nujno v zgornjem zaporedju. Od najbolj dragega naprej ... oziroma lahko lestvično, če imate že izoblikovane preference, če pa se (tako kot jaz) ne morete odločiti za naj med naji, pa kar po moji predlogi, kjer zaporedje ne igra nobene vloge. Razlog za 'raziskovalni' zapis: izmenjava predlogov za ogled, filmov v razmislek ipd.. Hkrati pa me zanima VAŠ okus za film. V veliko pomoč vam je lahko filmska meka IMDB. * mišljeni filmi med leti 1960-1990 ** odločitev je bila težka, sama oklevam med najmanj 15 filmi. http://connect.afi.com/images/content/photos/large_12939.jpg Sexy Jack v "gnezdu". (Priznam: naslov sem zlorabila v namene, da bi pridobila + kakšnega na svoj blog. Nekako verjamem, da bo obiskovanost poskočila ) dva dni kasneje: god, was i in misbelief! nič... naslov bo kar tak, kot je. Pa če je obiskovalcev 0 ali dva +.

Lotus: Nosorogova vprašanja so relevantna in če verjameš v to, o čemer pridigaš, bi bilo strokovno od tebe, da mu na zastavljena vprašanja argumentirano odgovoriš in s tem pridobiš na kredibilnosti posredovanih informacij, ker trenutno imajo ničto vrednost. Zame so v stilu e-pisem v stilu, kdor tega maila ne bo poslal 456 drugim, ga bo v naslednjih 12h doletela neznanska katastrofa. ... Dejstva, Lotus, dejstva so pomembna. Kaj, kdo, kje, kdaj, kako, zakaj? Fakti.

Men je super opredelitev mačke naredu De Niro v Meet her parents Natančno razloži zakaj vse so mačke WAAAAAAAAAY better kot psi Pameten vs. Glup. Ne bom ga citirala, to je treba pogeldat. Sicer pa --> muce so zakon! Meni je ta njihova samosvojost zelo všeč, čeprav se jih ponavadi opisuje kot hinavske, se sama s tem ne strinjam. So pač svoje. Delajo tako kot jim takrat paše in meni se zdi čisto iskreno ... Z mačkami smo čisto na 'ti', so me spremljale celo življenje, dokler nisem zbolela za hudo astmo, katere največji izzivalec pa je žal prav ta puhasta kepa. Žal sem se jim morala odpovedati, čeprav sem nekje zasledila, da so v ZDA (itaq) že 'izdelali' mačko primerno za alergike?! Upam, da alergija mine, ker jih res že MOČNO pogrešam.

Evo me! Zelo zadovoljna z dnevnim izkupičkom, svoje delo opravila z odliko. Kar se mene tiče: it's done. Predstavila svoje ideje, bodo razmislili, nakar v sredo sledi ponovni (brrrrrrrrr) sestanek. Končni. Zase sem že zmagovalka. hvala za pesti.

"Občutkom ne zaupam, ker so varljivi." Prvi V torek je bil spet eden tistih večerov. Užitkarskih. Na moje veliko zadovoljstvo ima TVSLO2 precej posluha za ljubitelje dobrega filma in torki so lahko res posebni. »Odtenki sreče«, finske produkcije (poglej IMDB), pronicljivo izbran naslov prav taka zgodba. Harmoničen par (on (Prvi) svetovalni terapevt in ona (Prva) učiteljica), ki ima na prvi pogled vse, le zanositi jima ne uspe. Uspešna poslovna ženska (Druga), v ne tako srečnem zakonu z odtujenim možem (Drugi), materialno imata vse, le zanositi jima ne uspe. Povsem različni razmerji, a hkrati tako enaki. Prva po XY. poskusu umetne oploditve zanosi. Tako kot je nepopisno veselje ob radostni novici, je enako nepopisna žalost ob spontani splavitvi. Obletnica mature (recimo da petnajsta), kjer se po dolgem času zopet preplete usoda nekoč najboljših prijateljic, Prve in Druge. Po naporni noči Prva pristane na domačem kavču Druge, saj je do doma predolga. Po telefonu je Prvi odločen, da pride ponjo in na vratih se izkaže, da se je usoda s prijateljicama poigrala že pred njunim srečanjem na zabavi. Prvi in Druga sta namreč znanca iz svetovalnice oziroma terapevt in pacientka. Sledi rahla zadrega v spremljavi sramežljivih nasmehov. Čez par dni prijateljici popivanje ponovita, le da tokrat pristaneta na domu Prve. Nedolgo zatem pa Druga pristane (da, res je: cel kup pristankov, nekateri pustijo kar nekaj modric) v postelji (oziroma na prednjih sedežih avtomobila) z možem Prve. Ena tistih stvari, ki se enostavno morajo zgoditi: nenačrtovano, neizogibno. Usodno. Nekaj tednov kasneje Druga Prvemu oznani, da je noseča. Z njim. Drugače ne gre, ker je njen mož (takrat že nekje sredi Skandinavije, uresničujoč svojo dolgoletno željo potovati z motorjem: prvotno sicer z njo a njuni poti sta se, po kaplji čez rob, sicer kakšno leto prepozno, ločili) neploden. On noče slišati ne zanjo ne za otroka. Res, želel si je otroka, ampak ne kateregakoli otroka: otroka Prve. Druga 'veselo novico' pove Prvi. Naravnost. Svinjsko boleče a pošteno. Prvi se življenje, ki ga od splava dalje živi meter pod zemljo, preseli še nadstropje niže. Sledi logičen razhod. Ona odide, on obdrži psa. Leto iskanja sebe in drugega, življenje teče, steče pa ne. Srečanje nekje na deželi. On jo poišče v poletnem kampu, kjer dela kot vzgojiteljica s prizadeto mladino. Srečanje je nabito z emocijami, ki pa jih gledalec zgolj sluti, saj srečanje navzven poteka nenavadno civilizirano, brez pričakovane drame. Prva, s pristnim zanimanjem in skrbjo, povpraša po otroku. Prvi nima stikov, Druga in otrok zanj ne obstajata. Prva: »Povem ti, sina imaš«. Prvi le izvleče fotografijo malega, ona se nasmehne in po nekaj trenutkih glasne tišine reče: »Želim, da si mu oče«, nakar ji plašno zastavi vprašanje: »Kaj sem pa lahko tebi?« ... »Osel.« (z otroki so se igrali neko božično igrico, v kateri so potrebovali le še nekoga za vlogo osla). Tako preprosto. Moja prva misel ob zaključku filma: P L E M E N I T O. Trdna, čista ljubezen, ki jo je bremenila slaba šala narave, utrpela je kolateralno škodo a vseeno ji duša ni bila izpihana. Nasprotno: bila je bolj močna kot kdajkoli. Prva se je sprijaznila z dejstvom, da ne glede na to kako močno si kepice želi, svoje nikoli ne bo imela. Ima pa jo Prvi in prav je, da zanjo poskrbi tako kot bi skrbel za njuno skupno. Pohodila je svoj ego in s tem postala larger than life. Ko skeptiki obmolknejo. http://artfiles.art.com/images/-/Christine-Ellis/Loving-Hands-Photographic-Print-C12153830.jpeg

"Ljubi nekoga takrat, ko si najmanj zasluži." (finski pregovor) Leti pa na temo, kako težko/lahko je ljubiti. Če na zadevo pogledaš iz vidika avtorja, ima point. Sama sem prvič gledala na ljubezen na ta način, ko sem to slišala in moram reči, da mi je dalo misliti ...

Ja, sej to imam v planu: postavit večje zahteve zase. 'because i'm worth it'

Hvala za vzpodbudne besede. Čez dva dni ob takem času bom par kg-jev lažja in moja pot bo bolj natančno izrisana. My way or high way

srednji spol: raverji

Študentska leta so se pošteno raztegnila in če bi jih lahko raztegovala še enkrat bi z največjim veseljem tudi jih! No regrets. At all. Edina stvar, ki pa mi je rahlo dosadila skozi vsa ta leta pa je priložnostno delo. fakin priložnostno delo. Ja, res je, da mi ni bilo mus lotiti se vsega dreka, ki ga je študenc ponujal, a mi je vseeno nekako uspelo priti do služb za katere se marsikdo bi odločil ne. Vmes pa so bila tudi prav prijetna dela, kot npr. tisto dolgoletno inkulturiranje v kranjskem gledališkem hramu ... Kaj pa danes? Ker sem vpisala absolventa sem imela občutek, da je pa potrebno poiskati bolj pravo, tazaresno službo. Ok. Grem na prvi razgovor, dobim. Po svoje je služba izziv, ker je tako kontra od mojih želja, znanj, ciljev in luč na koncu tunela me rahlo slepi, saj so gospoda direktor kar polni raznih načrtov, v katerih je prostora tudi zame ... Nastopim prvo 'kravatarsko delo':začetek ni najbolj obetaven a itaq je debata s telefonom in pobiranje ostankov za vsemi le začasno. YEAH RIGHT! Nasrala sem se kot že dolgo ne. Mineva leto odkar visim tukaj in od nikoder nobenega napredka, moja ambicioznost, mladostni vrelec naj pa kar odtečeta po odtoku navzdol ... Čar (dejansko ga je za občutek bilo) je že davno izginil; čar ob spoznavanju novega ... Priokus pa (p)ostaja grenak. Opazujem, gledam a vse kar vidim so le ljudje, ki so postali tekoči trak ... Kreativnost, inovacija? What the F je to? Zamorjene duše, ujete v zatohli vsakdan, ki si ga lastnini požrešni 'obese' kapitalist. Mladi japi, čigar glavna skrb je, da IZGLEDA kot da se trudimo in ne da se DEJANSKO trudimo. Nafilan kot stereoidni čiken, z vsemi možnimi balastnimi 'kursi'. Sem le mlada in naivna, ter me bodo leta sčasoma oblikovala v pravtak brezčutni egoistični osebek?? NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE!!!!!! V kratkem se mi obeta eden izmed zloglasnih sestankov (kako negativno konotacijo ima ta beseda, najbrž še začasa prejšnjih časov), kjer se bo izjasnila moja prihodnost v tej tovarni denarja. Sama je sicer ne vidim oziroma ... je bolj kratkega roka. Razočarana sem nad svetom tavelikih. Počutim se kot ptica pevka, kateri so počasi pulili pero za peresom, petje po času nikogar ne zanima več in smrdljiva kuhinjska krpa, ki utiša žgolenje in prikliče zgodnji spanec, vsak dan minuto prej pristane na moji kletki ... http://www.disabilitees.com/going2b/Resources/going2b.gif FREE.

Trenutno SEM na osamljenem otoku. dreamer ...

odvisnost

Težaki

Spodnjo fotografijo sem našla med brskanjem za zapis o Lauryn. Objavljam jo pa naknadno zato, ker se mi zdi zanimiva podobnost s fotografijo Jamieja objavljeno dva zapisa niže: približno enaka velikost, oba sta postavljena na skrajno (našo) desno stran, sicer je Jamie ČB, ona barvita, vseeno pa sta oba 'položena' na belo podlago, brez poudarjenega okvirja .. všeč. http://legacyblog.redfin.com/sfbay/laurynhill.jpg

oskar kogoj ( i'm bad, i'm bad ... MJ style)

Halle Berry (NAJ bi jih mela, na nogah seveda. sicer ne verjamem, da to drži ...)