Nirvana

Nekateri pišete o krivdi posameznika iz prejšnjih življenj in na tak način opravičujete zločine, ki se zgodijo nad žrtvami otrok se rodi nedolžen in da nekdo trdi, da je petleten otrok kakorkoli odgovoren za spolno zlorabo, je malomarno in neodgovorno, ta blog namreč bere tud tak, ki ne da svojega mnenja, ker ga niti nima, a prebrano ostane v njem in vpliva na njega torej trdite da žrtev ni, da zločincev ni, da vse, kar se zgodi je pravično vem da je neka višja sila, ampak vseeno človek sam ima svobodno voljo, poznam punco, ki je bila spolno zlorabljena od 4 fantov, privlačila jih je njena nedolžnost, ona pa je misla, da se take stvari lahko zgodijo samo v filmu in itak ti fanti so bli simpatični, prijetni znanci, ki jih je spoznala na počitnicah, kriva je bla radovednost, pobegnila je ven kljub zatrjevanju njene babice, da je nevarno zunaj, izzivala je nevarnost, ker je bila vsega naveličana, ni pa vedela, da lahko navidez prijetni ljudje postanejo perverzno nasilni

Ja saj..ni pomembno kje si ampak s kom si..sploh pa v LJ je fajn, da maš cimra..se bolj varno počutiš. Ja pr tej sobi za kero sem se odločla sem mela dober vtis, delila pa jo bom z eno punco, ki sem jo spoznala prek oglasa. Ona je po horoskopu zmaj in strelec, jaz pa tiger in lev (po 2 planeta mam še v dvojčkih, kozorogih in strelcih). Sva preživele kar nekaj ur skup pa mam dober občutek, čeprav mi ideja, da ne bom mela zasebnosti ni všeč, ker sem nazadnje delila sobo, ko sem bla še otrok in sem z navdušenjem čakala na lastno sobo. Pojem in pišem pesmi pa kitaro igram in ne vem kake bom mela možnosti za to v tem stanovanju. Ta soba je v hiši lastnikov, ki tam živijo, kuhinjo in wc bi si nas delilo 7 (4 smo študentke)...tak da bo gužva? Bom pa šla vsak vikend domov... Drugač pa kar dosti spim po pretresu možgan..po 10ur, saj tega me je tud strah, da se ne bom mogla naspat, če bo cimra mela bolj zgodnje ure, je pa fajn, da sem dokaj blizu faksa, 10-15min peš.

Pa še tole... Da dopolnim tisto mojo prejšnjo objavo, mama me podpira, da se odločim za tisto, kar bo meni prav in bom z veseljem delala pa tud če bo mi plačevala izredni študij (no itak da ji bom v prihodnosti to poplačala). Ata pa tud več ne poskuša vplivat kaj preveč na moje odločitve, nekak se je sprijaznu. Po eni strani pa bi najraje vpisala sociologijo kot vzporedni študij, ampak na ekonomiji bi bla pogojno sprejeta v 3.letnik ker mi manjka par izpitov tak da ne vem če bi mi tam sploh dovolili da vpišem vzporedno. Po drugi strani pa si mislim kaj se grem, kaj si nalagam na svoja ramena sploh po pretresu in da bi boljše blo da se odločim. Pa zdi se mi da ma ata prav, da če si na polovici se ne ustaviš amapak izpelješ do konca ekonomijo v mojem primeru. tnx

Zadnjič sem pozabla dat podatke. Moji podatki so: 31.7.1986 ob 1.10, Ljubljana Sonce v levu, ASC in luna v dvojčkih, merkur v raku, venera v devici, mars in neptun v kozorogu, jupiter v ribah, saturn in uran v strelcu, pluton v škorpijonu, "n. node" v ovnu Zanima me še, kako je s tistimi hišami in vozli ? Res več ne vem, kako se naj odločim, prej sem bila prepričana, da je prepis na študij sociologije prava stvar zame, ampak nazadnje, ko sem bila v LJ sem mela slab občutek, po tisti nesreči, po pretresu možgan mi vse, kar je neznano, vzbuja strah. Če pa bi ostala v MB na ekonomiji ne bi stran vrgla enga leta in pol pa tud s sošolci se zdaj bolj poznamo, v LJ pa bi vse šlo od začetka.. Hvala vsakemu, ki se ukvarja z mojim problemom.

Tam je lažje spoznati ljudi, ki so ti pisani na kožo, tudi zato, ker so ljudje bolj odprti in iščejo priložnosti ali pa jih vsaj izkoristijo, če se jim katera ponudi. V Sloveniji pa smrdi po strahu, neodzivnosti, nič ni tveganja, vsega je le malo, moraš imet srečo, da naletiš na koga zanimivega, ki bi rad živel srečno, ustvarjalno, mirno življenje. Lahko pa se tud motim glede česa, pozno je že. Upam, da mi bo Ljubljana spremenila mišljenje.

A je kdo tu, ki obvlada kitaro al pa klavir in bi rad poučeval al pa če pozna koga ki bi to počel? (plačam 7 Euro na uro) Če koga razvnema orientalska glasba al pa kaj od slavnega črnskega jazza, me naj kontaktira Če ma kdo kaj kitajske tradicionalne al pač azijske, prosim javi se

PRIPOROČAM KNJIGO - NEGA DUŠE, THOMAS MOORE (IZŠLO LETA 1995) http://www.eno.si/zbirka/negaduse Velika bolezen dvajsetega stoletja, ki zajema vse naše težave in nas prizadeva kot posameznike in kot družbo, je “izgubljanje duše”. Zanemarjena duša se ne umakne, temveč se simptomatično pojavlja v obsedenostih, vdajanju razvadam, nasilju in izgubi smisla. Simptome skušamo osamiti ali izbrisati, a osnovna težava je, da smo izgubili modrost o duši, pa tudi svoje zanimanje zanjo. Redki so poznavalci duše, h katerim bi se mogli zateči po nasvet, ko podležemo slabemu razpoloženju ali čustvenim tegobam, ali kadar se kot narod spopadamo s pretečim zlom. Res pa je, da nam zgodovina ponuja izjemne vire razumevanja, ki govorijo izključno o naravi in potrebah duše, zatorej se lahko ozremo v preteklost in iz nje črpamo modrost in vodstvo. Nega duše ni načrt samoizpopolnjevanja, pa tudi ne osvoboditev izpod muk in bolečin človeškega obstoja. Ne ubada se s pravilnim življenjem ali čustvenim zdravjem. To so zadeve začasnega življenja. Nega duše se dotika druge razsežnosti, ki nikakor ni ločena od življenja, čeprav je ne moremo enačiti z reševanjem težav, kar zavzema velik del naše zavesti. Dušo negujemo le tako, da častimo njene izraze, da ji damo čas in priložnost, da se razodene, in da živimo tako, da gojimo globino, notranjost in kakovost, v kateri se razcveta. Duša je sama sebi namen in cilj. Zanjo je spomin pomembnejši od načrtovanja, umetnost mikavnejša od razuma, ljubezen bolj izpolnjujoča kot razumevanje. Ko začutimo naklonjenost do sveta in ljudi okoli sebe in ko živimo tako s srcem kot z glavo, vemo, da smo na poti k duši. Vemo, da jo negujemo, ko so naši užitki globlji kot ponavadi, ko lahko opustimo potrebo, da bi se rešili kompleksnosti in zmedenosti, in ko sočutje nadomesti nezaupanje in strah. Rose - Janis Joplin Some say love, it is a river, that drowns the tender reed. Some say love, it is a razor, that leaves your soul to bleed. Some say love, it is a hunger, an endless aching need. I say love, it is a flower, and you it's only seed. It's the heart, afraid of breaking, that never, learns to dance. It's the dream, afraid of waking, that never, takes the chance. It's the one, who won't be taken, who cannot, seem to give. And the soul, afraid of dying, that never, learns to live. When the night has, been too lonley, and the road has been too long. That you think that love is only, for the lucky and the strong. Just remember in the winter, far beneath the bitter snows, Lies the seed that with the suns love, in the spring becomes the rose. Posnetek pesmi na You Tube: http://www.youtube.com/watch?v=Gt4yLi6rljQ

Ju3 pa gre zares v LJ grem oddat prošnjo za prepis na faks . Poleg tega me še čakajo ogledi sob. Ne vem kako se naj odločim v kerem stanovanju bom bivala, al naj gledam bolj na to kdo bo not (čeprav ni garanta da se boš štekal z nekom tud kasneje) al oddaljenost od faksa . Če ma kdo podobne probleme ga pozivam da kaj napiše o tem, rade volje prebiram komentarje, razpište se Da vidimo kdo bo prebil led

Življenje je treba živet in ni ga čez pristen pogovor s prijatlom. Si pripravljen/a?

ja lev rabi pozornost...in rak ne prenese pretiravanja, ubija ga...dvojčki so najboljši zame. Kaj si pa ti po horoskopu, Ebor?

zdravo vsem mam možnost spremenit študij, ampak sem v vlki dilemi in bi bla zlo hvaležna če bi kdo to prebral in mi pomagal ..mogoče tud kaj na podlagi astroloških hiš.. pred 1 mescom sm mela nesrečo, na prehodu za pešce me je zbil avto, odnesla sem jo z lažjim pretresom možgan. Počasi se bom mogla odločit ali naj spremenim smer študija iz ekonomije na sociologijo. Pr ekonomiji okolje slabo vpliva name in kali moje bistvo, po naravi sem bolj ustvarjalna in nočem pustit da me pohlep pokvari. Starši mi ne bi radi plačali izrednega študija sociologije, ker bi to pomenlo manjšo materialno varnost za njih. Če bi ostala v mariboru na ekonomiji bi sicer lahko nadaljevala s petjem in plesom, na sociologiji v LJ pa bi v 2.letniku mogla delat še ene par diferencialnih izpitov iz 1. letnika in tud novi profesorji :xx!: , nov izpitni režim, predvsem pa novo okolje,novi odnosi, selitev ..to vse mi je neznano, ne vem kaj me čaka . Si predstavljam da bi 1 leto bla ves čas v stresu zarad sprememb, sploh zarad pretresa možgan pred 1 mescom zarad kerga mam še večjo nezaupljivost do neznanega. Ne vem kaj naj nardim, starši me seveda nagovarjajo da mi hočejo dobro in me celo na trenutke poskušajo komandirat,ampak da mi bo zelo težko v lj zarad vsega tega, medtem ko pa če ostanem na ekonomiji v mb je pa to manjše zlo. Ata je npr. reku da če hočem spremenit življenje, ne rabim menjat študija, lahko grem k skavtom.. Saj jaz sem to že prej vedla, samo kaj ko ne vem več a si res tak zlo želim sociologijo a bom sploh kos vsem nevšečnostim ki tu pa tam le zagodejo pa kako spodbudno iskreno besedo od staršev bi tud še rada slišala..mamo predvsem skrbi dnar, ki bi šel za moj študij,a me hoče prepričat da to ni res, ata pa pravi da ni problem dnar, problem bi bil če ne bi nardila 2.letnika+diferencialni iz 1.letnika zarad oslabljenega spomina zarad pretresa, čeprav je vsak dan boljše, moti me edino da ne morm mislit na več stvari hkrati ker potem pozabim na tisto ta osnovno potrebujem pomoč pr tem problemu in res hvala vsakomur ki si bo vzel kaj časa za tole čav

tukaj sem s tabo ljubezen bo našla me ko pustila bom kar ni moje in pazila nase le ko voda napolnila bo vrč pri meni ustavi se s kozarcem vode te odžejala bom zahtevala nič, le ne pozabi me tukaj sem s tabo na isti poti sem mar ne vidiš me?

Naj me vodi ljubezen ko gledam ljudi naj razum si spočije, ko začutim varnost, ker sem našla pristan. Življenje je preprosto in živeti sami s sabo in z drugimi se učimo. Kdor sodi ne ljubi, ljubezen ni plod razuma. Razum ima plodove kot so: moč, "vsevedstvo" al pa fachidiotizem,.. Lahko se poosebite z vašo visoko inteligenco al čem v čem ste dobri in zbežite pred življenjem (zorenjem) in upate da vam nov dan izbriše praznino. Ljubezen je popolna. Razum ni. Ljudje brskamo in iščemo kako stvari izboljšat ko nam uidejo iz nadzora sploh za kolerike to velja besede same ne rešijo izgubljene dušice razumevanje je kar rabimo pripravljenost poslušati sočloveka odnosi nas delajo človeške vera v nekaj nas hrabri človek sam je le kup mesa ne bojte se poklonit nasmeha sama vem kak težko je sploh če si prej bil del družbe ki se je omamljala s kakimi substancami ljubezen je v vsakem človeku nekateri jo izžarevajo iz oči, pri nekaterih je tik pod površjem, pr drugih pa je globoko zakopana jezna sem da obstaja droga, da obstaja družba, ki nima pravilne regulative za mladostnike, ki niti ne vejo za škodo ki si jo delajo svet ni popoln, velikopotezna in prepotentna sem ko si želim da bi bil,saj ga nisem vendar jaz ustvarila sem le grudica v mozaiku ki si večino časa prizadeva postati rožnato-zelen kamenček ljubezen obstaja. vendar po vsej verjetnosti ni približek tisti iz pravljice ali pa tudi za koga ne vemo kaj prihodnost nam prikriva, intelektualec reče da pride prehitro in češ zato je treba zanjo poskrbet - ok, ampak tudi sedanjost je važna,je edino kar imamo tukaj s tabo

tu sem.. z vrečko ledu na glavi in steklenico vode na moji levi jaz in moja pričakovanja, jaz in moja razočaranja, moje želje, jaz in moja ljubezen ter sovraštvo tu sem v hiši pr starših, mama dežura, ata gleda našo malo kliniko kolegic ne kličem po telefonu (alergična sem na vsiljivost), sem pa rada če me kdo pokliče, tega je dans vse manj kdor čaka dočaka, vseeno se od tega ne naješ, če si kolerik šla sem od babice da preverim kaj dogaja na spletni strani študija sociologije, najverjetneje se bom prepisala, ekonomija se mi je zagabla, jaz se sama sebi gabim s to ekonomijo, ni mi dnar tolko pomemben da bi v ekonomiji spustla korenine slej ko prej ugotoviš da ni važna plača, važno je veselje do dela, tisti globlji pomen, človek vseeno je narjen za delo, za gibanje in to vse je izvedljivo če si prav izbral, sicer pa nikol ni prepozno in ja vse ma svojo ceno važno je kdo si, kaj delaš, ljudje, ki jih maš rad in ki te ne pustijo na cedilu ko se ti zgodi nesreča če ti kaj od tega ne ugaja pa začneš razmišljat kaj spremenit in kako papa in vso srečo

zdravo Moji angeli pa so bli na dopustu prej...al pa sem bla preslepa in pregluha da bi jih slišala (z "dobrim" razlogom seveda). Keri pa me zaj čuvajo in kako sporočilo majo zame? Sem mela nesrečo pred kratkim, avto me je zbil in sama sreča, da sem jo odnesla samo s pretresom možganov, je blo na moj god. lep pozdrav vsem, mogoče komu nasvet p.s. ko men gre težko se umaknem, zaprem oči in jih ne odprem dokler ne začutim pozitivne energije, dokler ljubezen v meni ne razblini samouničevalnih misli, to sm se naučla od nesreče..