Ale'

Imam eno tako podobno izkušnjo s frendom, ki je bil zaljubljen v mene, pa čeprav je vedel da nima šans pri meni, ampak je bil pripravljen sprejet tudi "samo" prijateljstvo. Nekaj časa je bilo super, fajn odnos, smeh, pohajanje in zaupne besede.... Potem pa je začel s posesivnostjo, agresijo do drugih, s katerimi sem se pogovarjala, delal mi je sramoto kamor sva prišla, žalil je mene in še bolj druge... pa je dobro vedel da bo s tem mene prizadel in ne njih... Nekaj mesecev sem ga opozarjala da bom prekinila stike z njim, če ne bo odnehal... pa je bil potem lahko dvakrat ok, priden, če lahko tko rečem... potem pa spet isto... štirikrat sem ga odjebala, pa me je znal vedno znova prepričat, da se je spremenil... in ko sva šla ven, sem videla da je pač še vedno isto... ko je spil prvo pivo, je spremenil obraz. In spet začel s pretepi z mojimi znanci, žalil in se pri tem bedasto smejal. Potem mi je prekipelo in se mu nisem več javljala na klice. Ker pa ni odnehal, sem mu odpisala, da se zastonj trudi, ker ga nočem več ne videt ne slišat. Še nekaj časa je poskušal, potem je odnehal. Pred kratkim sem srečala znanko, ki mi je povedala, da ji je govoril, kako mu je žal in da bi rad spet prišel v stik z mano. Ampak zdaj sem neomajna, je šlo čez rob. Kaj bi bilo šele če bi bil moj partner... in ne "le" prijatelj... Največkrat pa ljudje ponižujejo druge zato ker sami ne morejo zrast. Saj že sama beseda vse pove -znižaj človeka, da boš ti bolj velik-. Samo da na tak način izpadeš bedak.

Dravle Records - Čez Svoje Oči še malo miroljubnega uporništva

Murat & Jose f. Benc - Nazaj

Aha, potem pa sploh ne bi smelo bit težko... Nimaš nobenih vez na Občini? Tam bi našla najhitreje. A naslova pa ne veš, al kako? Če veš naslov, enostavno pozvoni tam kjer živi pa se mu predstavi. Mogoče bo najprej začuden (a on ve da ti obstajaš?), ma mislim da bi te bil vesel.

xsmx

mah tinka... se bo že prilagodila, je še nova tuki pa se mora razpisat sej jst sm mela od začetka tudi več zagona kot pa ga mam zdej... glede pisanja mislim itak sčasoma spoznaš kdo ti bolj paše in kdo manj, pa se prilagajaš...

še ena: Šank Rock - Dej se mal nasmej

A Ribnčani porabijo ves les za suho robo al kaj? Ma to o Gorenjcih ne vem če je lih vse res... al je???

ooo.. strelka na powerju danes :hepko: ko ste me lih na šank rock spomnli: Šank Rock - Pravljica o Mavričnih ljudeh

Tebe tudi Alef! Vedno poskrbiš da je toplo v sobci, pa čeprav te hudičk zmerja s škrtuhom. Grem na čik pavzo...

aja... ma neki se dogaja v glavnem... čuti se spremembo pri tebi... na boljše seveda Mogoče si pa zaštekala v katero smer je treba gledat. Ma kakorkoli, sm vesela zate!

Pozdravljena. Tudi tebe, tudi tebe... Vilinčica. Smo zadnje dni vsi skupaj kar fajn popestrili tole sobco. HVALA! Ma nč bat se... NE VDAM SE! Samo naprej... novim zmagam naproti... No vidiš, potem sama veš kako je s tem. Čestitam za tvojo vztrajnost. Lahko razumeš, ker si dala sama to skozi. Pa čeprav je bilo pri tebi drugo kot pri meni. Ker kdor ni dal skozi teh notranjih bitk res težko razume, so zeloooo redki. Pa ne da ne bi hoteli, ampak preprosto se ne da razumet tega kar se dogaja v tvoji notranjosti. Pa tudi opisat se ne da. Vilinčica, uživaj max!

PORNYYYY!!! A so te teroristi spustili??? Al je bla kšna teroristka? ---------------------- Danes sm se štopala pa vidim da sem že za 10 min hitrejša na razdalji 3 kilometrov. Pa tolko energije imam da me niti dž ne ustavi... me je pa spotilo kot da bi šla tečt, še vedno mi manjka kondicija... samo zadihana pa nism nič, očitno pravilno diham... pa dva kosa in eno siničko sm pozdravla med potjo, pa enega psa... aja, pa eni frendici sm pomahala ko je šla mimo z avtom. V sredo imam pa razgovor za službo... ...pa se nič ne sekiram, če mi je namenjena bo moja, pa če bo dovolj visoka plača, če ne pa ne bom sprejela.

Ni panike. samo imaš po eni strani prav, če noče bit najden boljše da ga ne išče. Ko sm jst spizdla od doma tudi nism hotela da me kdo išče in sm kar dobro zabrisala sledi za sabo... Je vedla samo ena frendica, pa ona je morala bit tiho... in zanimivo da nanjo ni nihče pomislil da bi lahko vedla... druga frendica pa ko ni vedla nič, je prespala noč na zaslišanju na policiji, po nedolžnem. Uf sm jih kuhala jst...

Ma meni je Tantra prow fajn dečko. In sm mu hvaležna za vso pomoč ki mi jo je dal. Edino tiste "indijske izraze" raje preskočim, da si ne polomim možganov pri branju. Ni moje področje.

tam kjer boli

Samo mogoče pa mu ima kaj ful pomembnega za sporočit...

V kateri državi in katerem mestu pa živi?

To mi je pa lepo slišat, da si tko aktiven. Najbolj mi grejo na živce taki ki samo jamrajo, kako jim je dolgčas in da ne vejo kam bi se dali. Ko je pa lajf lahko tko pester pa zanimiv. Kako to misliš da si šel prednike raziskovat? A po dokumentih kje pri sorodnikih, al po kakšnih arhivih? Al si mislu po pokopališčih? Jst sm to nrdila pred leti, ker je tudi mene ful zanimalo, še posebej po mamini strani nisem imela skoraj nič podatkov, mama pa tudi ni nikoli nobenega spraševala. Stari starši po njeni strani so pa že pokojni. Še dobro da je sestra od moje none še živa pa da mi je lahko dala par indikacij... Pa sem našla hišo kjer je živela moja nona kot otrok in njeno sošolko iz osnovne šole, ki mi je lahko več povedala o družini moje none in njenih starših... pa ene ljudi ki so poznali mojega nonota kot otroka, pa mojega pra nonota in pra pra nonota... tudi njihove grobove sem našla. Sva si vzele z mamo en teden, spale sva pri sorodnikih, in jaz sem vsak večer napravla načrt za drugi dan, kako bova najboljše izkoristile dan. In sva kombinirale raziskovanje prednikov, včasih sva se prepuščali potem v neznano, plavale v termalnem bazenu, vporedno še raziskovale Templarje in energetske točke, obiskale razne znamenitosti, muzeje, se šle sproščat v naravo, in še vse žive sorodnike nama je uspelo obiskat (in seveda sva morali pri njih tudi ostat na kosilu in poklepetat ). Mama ne more pozabit tega tedna, vedno pravi da je to bil njen najlepši teden v življenju. Ja veš Janif... ta optimizem me pelje naprej v ozdravitev. Če bi se smilila sama sebi, in če bi bila pasivna, in če bi samo čakala da mi vse drugi napravijo, bi ostala na vozičku al pa bi že napravila samomor. Ker sem tak karakter da sem rada samostojna in neodvisna od drugih. Všeč mi je akcija. Pa tudi sm se naučila, da z jamranjem privlečeš nase samo take ljudi ki te potem pomilujejo in se jim smiliš, to je pa zadnje kar si želim... da bi se smilila komu. :xx!: V meni je ful ponosa in ne prenesem da me ljudje pomilujejo. Se kar bes začne nabirat v meni in če ne odnehajo, potem pač eksplodiram in takrat ni prijetno. Me spominjaš na mojega frenda, on je tudi vedno taki sonček, vedno nasmejan pa dobre volje pa vedno ima skrb za sočloveka in čut za pomagat. Ga mam ful rada, mi je dosti pomagal v tem času ko sem imela prometno. Pa sm ga spoznala šele po prometni. Zakaj pa naj bi se te bali otroci? Jst se tudi dobro štekam z njimi, pa nič na buci-buci-buc, ampak jih sprejemam s srcem in take kot so, iščem pozitivne lastnosti pri njih in jih spodbujam da se izražajo skozi njih, poskušam jim pomagat ko so v dilemah ali če česa ne razumejo, in NIKOLI jim ne lažem. Če se že hecamo, vejo kdaj si izmišljujem zgodbico in kdaj se hecam, poznajo razliko. In če ne vem odgovora jim to tudi povem. In ne obsojam jih če kdaj naredijo napako, povem jim pač da niso naredili lih ok, ko je blo res neprimerno vedenje, in bolj me poslušajo kot če bi kričala na njih. Pa nimam še svojih otrok, samo če bom imela kdaj otroka bom se z njim pogovorila o vsaki stvari. No danes pri nas prši iz megle (ali je nizka oblačnost )... pa sm šla vseeno peš 3 km, pa sm se štopala in ugotovila, da sm že za 10 min hitrejša od zadnjič ko sem šla to razdaljo. Pa še brez se ustavit sm šla danes, ker zadnjič sm se ustavla malček. Tko da še bolj vidim da se mi stanje izboljšuje. Ma ti kar pejdi laufat, kaj te briga megla al dž, dovoli si čutit in uživat neglede na vreme. Hvala! He he, zanimivo tale tvoja izkušnja. Mogoče boš imel boljše sosede. No za potovat maš še vedno čas nadoknadit če ti je res všeč. Sej ko začutiš adrenalin v žilah se potem težko več rešiš iz teh krempljev. Jst komaj čakam da bom spet dovolj zdrava da bom lahko kam šla raziskovat. Neskončni iglasti gozdovi.... To je tudi moja želja doživet.... pa ni nujno lih v Kanadi, lahko tudi v Rusiji al pa kje gor na Švedskem al Finskem... al pa kje drugje. Že tu v Sloveniji grem rada v gozd, me ful napolni z energijo. Sicer imam pa raje tople kraje, morje in sonček, prijetne ljudi pa dobro hrano. Lep nasmejan dan vsem v gnezdece... -------------- p.s. sm morala zbrisat nekaj smeškov, ker mi ni hotelo objavit zaradi preveč smeškov. :xx!:

Opa Ksenia, zdej pa štekam odkod ta tvoja dobra volja zadnje dni. Super, čestitam!

Lisbona...isto lahko rečem zate Ah dej no... tale današnja je prow lepa Moram pa rečt da trenutno tudi jst bolj malo fotkam... čakam druge energije.

O janif!!! Samo pozdravček ti pustim, šibam na avtobus... čaw