tole si povedala: mokre, puste ceste, dežuje, hodim, okrog mene ljudje, ne vidim, ne slišim, ne čutim, okrog mene ljudje, strah me je, poskusam teči, poskušam zbežati, ne morem se premakniti, kri, okrog mene ljudje, ne vidim, ne slišim, ne čutim, okrog mene ljudje... ... ne vidim, ne slišim, ne čutim meni se zdi, da so stvari preveč dostopne, vse se kar da dobit, ničesar ti zares ni teba več naredit, z glavo in rokami. če nočeš, seveda. je pa res, da ker je toliko tega in ker je dostopno lahko kdo, ki si prej tega ne bi mogel privoščit naredi svašta. ma sem pa zdaj tako modrost skvasla. ufff sem sitna. pa še nekaj me not v levem očesu špika. me je že pred leti, pa je nehalo, zdaj se je pa očitno obudilo nazaj. aja, jaz rada poslušam radio. samo se naveličam drugih. tile klasiki , študent in valdvestodva pa nekako kar ostaneta nenaveličljiva.