vilamalina

dead or alive

xsmx barbari, ane?

lihkar sem se spomnila še ene knjige, ki mi je bila všeč. agota kristof šolski zvezek. odličen slog. takšna tudi zgodba. aja, pa kratke zgodbe zorana feriča blues za gospo z rdečimi madeži. njegov slog na trenutke lahko spomne na murakamija, s to grozo, ki se ne zrealizira v kakšni oprijemljivi katastrofi (ni nekih umorov, posilstev...), ampak vse nekako samo visi v zraku. kratke zgodbe imam pa res rada. če kdo ve za kakšen dober primerek, se priporočam.

ja, je bilo vse ok, samo se mi je zdelo škoda, da miška ni dobila zoba. sem mislila, da iz zob gradijo mišje mesto. kaj hujšga, da jim en manjka. sicer so se pa miši izkazale kot ultrafer! zdaj grem pa domov pogledat, če je bil tudi parkelj fer in mi je nastavil kako palico. se mi zdi, da sem si jo zaslužila. joj, samo še to povem. ko sva s setro obe doumeli, da ti dobri možje ne nosijo daril, sva mami za finto za miklavža nastavili šibe in še neke sladkarije. precej let pozneje je povedala, da je bila kar malo užaljena. nama se je pa takrat to zdela taka luštna pobalinščina

jaz se javljam kot absolutni fan dobrih mož (sicer malo skeptična nad količino stvari, ki se jih danes podarja, ampak o tem se mi zdaj ne razpravlja) in menim,da bi bilo moje odtrštvo veliko bolj revno, če jih ne bi bilo. da sta dedekmraz mama in ole sem pogruntala (šele) pri kakšnih 6 letih in sem se še nadaljnji dve leti prepričevala, da morda pa res obstaja, pa da se meni samo zdi, da ga ni, ampak, da v resnici bi pa skor moral bit. in potem v eni vožnjo od babice vprašala, če sta dedekmraz res onadva (in bilo mi je grozno mučno to vprašat). ko sta potrdila, mi je na nek način odleglo, ampak mi je bilo žal, da ga ni. in če/ko bom imela otroke, jim ne bom povedala, da jaz obdarujem. v končni fazi so otroci kakšen mesec bolj "pridni", ker si želijo, da bi jim kateri izmed mož kaj prinesel. no, pri miši pač samo pulijo . tukaj še potarnam za krivico desetletja. enega od zmajanih zob sem pogoltnila skupaj z grižljajem jabolka ... pa mi je miška vseeno prinesla. pa naj še kdo reče, da zobna miška nima srca!

a ti misliš, da ob krematoriju živim?

evo, sem se prišla na veliko posipat z vsem mogočim (aha, tud s sladkorjem v prahu). najprej zato, ker sem pomutila knjige marsine. mislila na tapravo, natipkala napačno . tile žanrski preskoki so tudi meni super fascinantni. čeprav jih v norveškem gozdu ni toliko, ali jih pa samo jaz nisem opazila. so pa v mojem ljubem sputniku (se tako trudim te navlečt na njega... potem ti bo pa čisto brezvze). drugi posip gre na mojstra in margareto, ki sem ga mela doma že v ene treh jezikih, pa se ga nekak ne lotim brat nikoli. niti začela nisem. pojma nimam zakaj, ker sem miljardoprocentna, da mi bo fajn (in ne me preveč prepričevat kako super da je, ker me s tem lahko pahneš v katastrofo ). tretji posip je pa zarad tega, ker se še kar zatikam ob knjigah, ki bi morale bit varno pospravljene po knjižnih policah doma ali pa v knjižnici, pa so kar odprte v mojih rokah... ccc... ženskega kupeja nisem brala, se mi pa zdi, da mi je pred časom mama nekaj govorila o knjigi in tisto, kar je govorila ni bilo slabo. mi je pa ostal samo občutek pogovora in noben citat povedanega.

sem namenjena marso pobarat kako kaj simpatije do norveškega gozda? in poročam, da sem se lotila brat knjigo, ki je gotovo ne bi začela, če mi ne bi bila priporočena zaradi diplome. m. sreš, kjer kesude cveto. opis nune, ki je prišla v indijsko državo gudžerat opravljat misjonsko delo in tam ostala, med drugim pa je tudi hodila na njihovo fakulteto. zaenkrat vem samo toliko. poročam. a nisem rekla, da nekaj časa ne bom brala? ne vem kako se bo to končalo... za ušesa pa za študijske knjige!

olivia newton john

meni je severa gjurin, pevka od olivije zelo všeč. naravna, neprisiljena, lepa. http://www4.slikomat.com/07/1207/7i9-severa.jpg http://www4.slikomat.com/07/1207/6qw-severa.jpg

ni slaba ideja...

mys, kje pa je rita?

cardigans - paralyzed

long before rock'n'roll

potem pa nisem mimo usekala. jaz sem precej občutljiva na temo zlorab, sicer je nisem doživela, se mi zdi pa samo misel na vse tiste, ki so jih, grozljiva. nekaj zgodb sem zelo od blizu spoznala... na začetku sem čutila velik odpor do njega, do tega kar dela, kako dela in kako teši svoje seksualne potrebe. vrhunec odpora sem doživela, ko si je zaželel devico za rojstni dan. in sem ga še nekaj časa čutila, dokler se ni lik začel preobražati. na koncu, če seveda lahko verjamem zvodnici, se je delgadina res zaljubila vanj, na podlagi tega, da ji je ponoči bral zgodbe in krasil sobo zanjo. torej je fizično ni zlorabil in tudi do konca knjige nista imela spolnih odnosov. tudi jaz sem videla preobrazbo in celo zavohala zasnovo grške tragedije s katarzo na koncu. če pa recimo pomislim, da je delgadina moja sestra, me kap zadane, ko se spusti v razmerje z 90 letnim moškim. tako, da najbrž tako kul vseeno nisem in tudi se mi on zdi moralno sporen. tovrstno moralno spornost si pa po mojem mnenju literatura in film lahko privoščita. sploh, ker niti za trenutek nisem imela občutka, da gre za kakršnokoli opevanje pedofilije in še manj nagovarjanje k njej.

ravno tebe sem čakala, aliana. sem prebrala žalostne kurbe mojega življenja. všečne. malo prehitro sem samo predvidela konec, ampak nič ne de. originalen naslov je memoria de mis putas tristes. me zanima kakšne polemike so okrog tega? (jaz bi to laično s pomočjo italijanščine spomini na moje žalostne kurbe ali pa celo spomini mojih žalostnih kurb)

(se mi zdi, da je ta tema najbolj priljubljena pri slabovidnih )

na moji koži spi vonj moškega pretekle noči

kako mi je zapasala olivija za lahkonoč

malo je pa res hecno. morda je pa samo objektivno slab uvodni del... čeprav neee. vse se bo skristaliziralo http://smileys.on-my-web.com/repository/Zen/book-2.gif tam nekje do februarja bom gledala v druge knjige, tako da te potem zasujem s prebranim. pa zanima me, če je kdo bral ljubimki od e. jelinek? in kakšno se vam zdi knjiga? jaz sem brala enkrat v srednji šoli, pa se mi je zdela zanimiva, al kako se to reče, potem sem jo pa za darilo dobila pred kakšnima dvema letoma in sem jo že trikrat začela brat, pa ne gre.

meni je šlo tudi prvo poglavje na živce. cel dan sem zanj porabila, potem se je pa začelo. najbolj fajn mi je bil moj ljubi sputnik. morda zato, ker sem najprej to prebrala. sicer sem pa podobno uživala ob branju bude iz predmestja od kureishija, ampak se ne morem v noben klub oboževalcev stlačit, ker imam na vesti zgolj še polovico intimnosti v angleščini, ker sem si jo sposodila na potovanju, ki se je končalo hitreje, kot sem jo uspela prebrat. sem pa film gledala in mi je bil všeč. v tapravem razploženju sem ga videla. mama/mati mi je bil za odtenek manj všeč, ampak še vedno fajn in vreden ogleda, celo ponovnega ogleda.