se mi zdi, da stvari, ki so črnikaste postajajo sive in skoraj skoraj bele. Na trenutke se zgodi, da v njih vidim celo mavrico. potem sem pa malo negotova, če je lahko vse to stvar percepcije, ali me potem za vnazaj lahko usekajo po glavi rekoč: "saj veš, da smo črne, kaj si nas pa poskušala videt mavrične." tile ogli, konci obzorja, prelomnice, razpočnice ali kakorkoli se jim že reče so čudna reč. ne veš, a bi zašibal proti njim, ali bi raje začel tečt v nasprotno smer. pa itak se zdi, da dobiš isto na drugi strani, samo dlje boš tekel. najbrž mi preostane samo to, da čofnem notri. pa bo kar bo.