Prav lepo je sedeti tam, kjer se pijača doliva, v kozarec užitka. Večno bom zdrava, saj pijem tebe moja korala. Moja domovina je brez meja Oj kako si lepa,ko me ni doma, Jokam , ko grem stran A vedno znova se predam Rada gledam te iz višin, A najlepše si v globin, Zmeraj lepša, ko te zrem, Voda bistra kakor , sen A najlepša je ta dan. Danes pijem ker me žeja daje, Ali jutri iz navade. Nočem, drugih več dodatkov Energije je dovolj Bom imela jih kar dosti, Enega za zdravje, Škoda da jih ni še več Kateri so brez meja in seveda Aha, tudi brez vitamina. » NAVADA« Prav lepo, se je spominjati, kako si nekoč živel brezskrbno življenje. Nikoli ti ni ničesar manjkalo, kar si želel to si tudi imel. Nekaj nenavadnega, me je takrat poživljalo. To je bila neponovljiva in nenadomestljiva: Pijača moje mladosti »NAVADA« bila je za mene, nebeška razvada!