zelo zalostno, da mati mišli tako o lastnem otroku. ce mu ze ni sposobna stati ob strani in ga podpirati, potem naj ga vsaj pusti, da zivi kot mu odgovarja in ga ne ponizuje. otrok je moral biti zelo prizadet, ko se je obrnil k mami, da bi se ji zaupal, ker gotovo ni dobil zeljene podpore in razumevanja. vsaj domnevam to, sodec po odgovoru. morda postavljam cudna vprasanja, hocem samo pokazati, kako se ljudje vedno vmesavamo v zivljenja tujih ljudi, skusamo krojiti usodo svojim potomcem, pri tem pa pozabljamo, da imamo lastne tezave.