Hvala, Tamara. Ta misel je rezultat moje izkušnje, ki ti jo bom tu opisala iz dveh perspektiv, morda najdeš kaj uporabnega tudi zase. 1.kot dekle sem podobno kot ti idealizirala svojega očeta, na račun moje mame seveda.Kljub temu, da je v življenju predvsem v mlajših letih odločno preveč pil in imel tudi druge ženske, se mi to ni zdelo toliko pomembno, da ne bi za vse slabo krivila moje mame.Ker kot oče je bil zame OK.Umrl je pri 60. Kar je še povečalo mojo navezanost nanj, češ, kaj pa je imel od življenja revež, odraščal je brez ljubezni, potem še ta vojna , celo življenje je garal, zraven pa ga še mama ni razumela…..in tako naprej, saj ni čudno da je pil. In glej ga.. 2.poročila sem se takoj po gimnaziji in rodila hčerko, ki danes po starosti ni prav zelo daleč od tebe.Moj partner je bil po moji takratni presoji precej hrupen človek, družaben (kar mi je bilo takrat seveda zelo všeč) ljudje so ga imeli in ga še imajo zelo radi in iščejo njegovo družbo, z seveda edino napakico, da je bilo vse to druženje povezano z alkoholom.Ampak to bomo že odpravili! Zaradi mene bo prav gotovo prenehal. In tako se je začela borba, bolj ali manj uspešna oziroma neuspešna.In tako so minevala leta, ki sem jih v glavnem preživljala sprašujoč se kaj za sem jaz bogu (v katerega nisem verjela) "skrivila", da se mi to dogaja.Bila sem totalna žrtev. Po mojem takratnem videnju sem imela s hčerko odličen odnos, vse dokler niso v njeno življene stopili partnerji.Potem se je začela zame šele kalvarija. Po mojem mnenju eden slabši od drugega.Ko sem po vsaki prekinitvi mislilila, no ja zdaj pa slabšega že ne more dobiti, glej ga se pa še vseeno najde kakšen osamljen primer namenjen prav moji hčerki. Življenje smo vsi skupaj pripeljali do meje, kjer ni bilo več izbire. Ali v prepad ali sprememba. Prva se je odločila in poiskala pomoč v skupini, moja hčerka. Zelo hitro sem opazila, spremembe na njej, pa je vseeno potrebovala še dobro leto, da sem se za spremembo odločila tudi jaz. Danes vem, da sem bila v družini kar ključna oseba.Ko sem se začela spreminjati jaz, so se "čudežno" začeli spreminjati tudi ostali ljudje okoli mene.Mož je v trenutku prenehal z alkoholom, postal je neverjetno pozitiven, duhoven uspešen in zanesljiv.Torej partner kot sem ga vedno želela in za kar sem se tudi vseskozi neuspešno borila. Seveda je rezultat posledica vztrajnega več kot enoletnega dela na sebi, redne dnevne meditacije, kjer dobivaš dragocene prepoznave o sebi, ki pa so na zečetku prav neprijetne.Naprimer tisto o moji mami, pa tisto hčerino o njeni mami(meni). Ja kako zelo sem bila podobna svoji mami in kako zelo podobna je moja hčerka meni .Tako postopoma začneš razumeti in sprejemati sebe in druge in razumeš zakaj se ti stvari v življenju dogajajo.Ko prenehaš soditi, ko se nehaš vpletati, ko »spustiš« navezanost na karkoli ali kogarkoli se ti začne življenje spreminjati. Če velja tisto, da so starejši (starši) modri, pa zagotovo velja, da so otroci najboljši učitelji. Želim ti vse dobro. Bodite v metja