Že dve noči nisem spala nič, sploh Pa danes niti utrujena nisem Očitno je bilo preveč adrenalina zame tele zadnje dni, pa se to še ponoči pozna... upam, da se mi danes uspe naspat Sploh so taki čudni dnevi - čiščenje in to. Stvari, ki bi me sicer prizadele, me ne - pa mi ni jasno ali sem se toliko spremenila, ali toliko v sebi vem, da tako že mora biti ker mi je zdaj vsekakor bolje. Predvsem vedno bolj vidim, da preteklosti ni vredno obžalovati - če sem bila preveč naivna in slepo zaupala, mi bo to šola za zdaj, za nazaj ne morem ničesar spremniti. V bistvu niti nočem. Kar je bilo, je bilo. Jezi me samo to, kako sem pri teh letih še lahko tako naivna da sem vse tisto verjela - par let Maaah bluzim že Vesela sem, da sem vsaj tisti moment bila neomajna, da se nisem pustila prepričat da bi šla nazaj v tisto sr... - zdaj vidim, da sem se odločila še kako prav ker gluma in drugo sr.. se nadaljujejo, samo ne z mano... Včeraj ugotovila da imam še vedno čisto preveč stvari - bo treba narest še eno večjo selekcijo. Ne morem verjet koliko stvari se mi nabere v enem letu pa ne maram šparat starih zadev, ma se mi vseeno preveč nakopiči. Marsa je luštno če ne rabiš dosti da te sin pošteka - mi ni lepšega kot to, da lahko človeku, ki ga imaš rad le s pogledom ali gesto, besedo daš vedeti kaj misliš/čutiš. Jaz imam tak odnos z mami (s fotrom ne)... Prijatelji pa itak - dovolj že pogled da pride do napada smeha Imejte lep petek