nataly

Hvala vsem za nasvete. To za slano vodo sem že slišala, tudi glede sadja in gibanja mi je znano. Telo zboli itak takrat, kadar je tako ali drugače oslabljeno. Hočem reči, da pri nas prehlada skorajda ne poznamo...no mogoče občasno. Dejstvo pa je, da zbolimo predvsem takrat,kadar nas zazebe v noge. Mene pa v nos...Potem ni varijante, da se ne bi prehladila. Moja mama pravi, da itak vse bolezni hodijo skozi noge.... Sama mislim, da ima glede nekateri stvari kar prav (vnetja). Aha še to. Moja mama prisega na bezeg... Pozdrav vsem natalija

Seveda sem na bistvo ponovno pozabila. Popolnoma razumem g. Močivnikovo, glede njenega dvoma o primernosti bodočih lastnikov "njenih" živali. Kajti isti dvom sem preživljala tudi sama. Ko sta se nimfja mladička izvalila in ko smo opazovali ljubečo skrb s katero sta papigi vzgajali, vzrejali svoj naraščaj in ko sta nimfici poleteli svoj prvi krog, po stanovanju in postajali vedno samostojnejši je prišel čas, da ju oddamo. Komu? Kandidatov je bilo ogromno. Vsi bi imeli doma vzrejene papige...sploh če so gratis. Naj jih dam nekomu, kjer bo cel ljubi dan preždel sam osamljen v kletki?? Na koncu sem eno podarila svakinji - tam je pravi razgrajač, drugo pa sosedi, - ta je tudi imela rada živali - vendar je ptič v dobrem letu poginil... V glavnem, razumem dilemo. Vendar bi se morala g. Močivnik zavedeti tega, da tudi ona ne nudi ravno raja na zemlji svojim živalim. Zdaj kvečjemu obratno. In da dela živalim škodo, ne pa korist. Da to pač ni več ljubeča skrb, ampak muka isusova... Pozdrav natalija

Komaj danes sem odprala to temo. O Močivnikovi sem imela že itak svoje mnenje - zdelo se mi je čudno, da se število psov ne zmanjšuje... Sama sem bolj "ptičji" tip. Imam papigo - ta mi ravno v tem trenutku sedi na glavi - upam, da ne bo še česa spustila...Kletko ima samo za občasno prehranjevanje in počivanje po kosilu. Ja, vrata kletke so odprta. Vendar je življenje s papigo(nimfa) zelo zanimivo. Star je že 17 let,od tega je pri nas dobrih 5 let. Prej je bil v pravem "peklu" in ko smo ga odkupili je potreboval nekaj časa, da je ugotovil, zakaj so vrata kletke odprta. Zakaj je na mizi krožnik za njega... Hočem reči, on je naš peti družinski član. Kadar nas ni doma nas pridno čaka na kopalniških vratih - na tla podstavimo časopisni papir - in ko zasliši avtomobilski zvok se začne osvajanje... Odkupili pa smo ga iz preprostega razloga. Pred tem smo imeli samičko in pričela je nesti jajčka in smo prišli na idejo, da bi lahko imeli mlade...seveda je ljubezen uspela, le da mi nismo vedeli, da se papige tako zelo zaljubijo...in da samec tudi vali jajca... Čez dobro leto pa je samička pobegnila in ostal je sam. Vem, da to ne sodi k tej temi... Pomen pa je isti. Če imaš rad žival jo ne boš omejeval. Niti v kletko, niti v ogrado. Dal ji boš ljubezen. In to bo še kako vrnila. Zdaj sem se spomnila. Nekoč smo pustili balkonska vrata na stežaj odprta - pozabili zagrniti zaveso - in nas je Jaka(tako mu je ime) prišel opomnit, naj vendar zapremo vrata, ker ga je očitno zeblo... Lastniška ljubezen g. Močivnikove pa presega vse meje. Pravzaprav to ni več ljubezen. Mogoče se na ta način poskuša dokazati,kaj pa vem... Slike so pa grozljive. Kako je pa šele psom? natalija

Naj torej tudi že odgovorim. Sama že leta uporabljam mešanico cvetov: pljučnika, lapuha, marjetice, vijolice in timijan. Vse v istem razmerju. Poparek pa osladim s sirupom iz bezgovih jagod. Imenitno pomaga. Ali pa ohlajenega z kostanjevim medom. Če pa mi slučajno zmanjka zelišč (ponavadi jih delim naokoli) pa v skrajni sili skuham čaj iz plodov gozdnih jagod. No, gozdne jagode uporabljam tudi pri menstrualnih krčih... natalija

Prihaja čas hitrih temperaturnih sprememb in kot takšen tudi čas prehladov. Zanima me na kakšen način zdravite, preprečujete, prehladna obolenja? natalija

Pozabila sem dodati še to. V času kure je potrebno popiti ogromno tekočine. 3 l in več! Pozdrav natalija

Ledvični in tudi žolčni kamni se imenitno odstranijo z notranjo kožico kurjih želodčkov (tista rumena stvar na notranji strani želodčkov - se pravi v trgovini je ne moreš kupiti. ker je že odstranjena.) Pri nas naredimo tako: - ko želodčke očistimo - kožico potegneš iz želodčkov, jo spereš - temeljito, nato posušiš. - posušeno zdrobiš in nato konjico kavine žličke dnevno - najbolje zjutraj popiješ z rmanovim čajem. - tri tedne. je pa priporočljivo si po tem temeljito ščetkati zobe. Zadeva deluje. Moja teta je imela velik ledvični kamen in že napotnice za operacijo, ker pa se je prehladila ji je moma mama predlagala to kuro... ko je čez mesec dni šla ponovno k zdravniku in jo je le ta dal na ultrazvok o kamnu ni bilo ne duha in sluha. Pravzaprav ji je zdravnik rekel, da mu manjkajo izvidi...in odpustnica iz bolnice in te reči.... Po mojem stvar deluje zato, ker kokoši pojedo ogromno kamenja(mlinska kolesa) in je le ta potrebno potem razkrojiti! V glavnem... deluje Pozdrav Natalija natalija

.....da o smogu in megli niti ne govorimo..... natalija

Mene pa najbolj privlači oniks. Svetleče črn je. in kot nasprotje temu pa rubin... Starejša hči si je izbrala - kar 2krat ametist, - riba mlajša pa amazonit - in hematit - vodnarka lp natalija

Pravzaprav se nisem nameravala oglasiti. Vendar me je nekaj vseeno premaknilo in evo me....že spet veselo kracam po forumu. Zadeva je - vsaj z mojega vzornega vidika sledeča. - kdor grozi s samomorom, ta ga najverjetneje ne bo poskušal narediti. kajti reči - ubil se bom(ali ubila) je mnogo lažje, kot to v resnici izpeljat. (jaz v življenju nisem nikdar rekla, da se bom ubila, ampak sem se preprosto nekega dne nažrla tablet...) - pretepanje, po mojem mnenju slabiči. tisti, ki se mora dokazovati. moški pred žensko...Pač najlažje pokaže premoč nad njo, tako, da jo pretepe. In njej lepega dne zavre in udari nazaj...pa smo tam. Dobimo borbo za obstanek, za premoč. Zmagovalca v takšnem primeru ni. ga tudi ne more biti.. - in na koncu - še to, česar je zadnje čase največ....in tudi najtemeljiteje opisano s strani opravljivih častnikov. Umori. Vzrok ljubosumje....ali zapuščenost. Da se nekdo ne more soočiti z dejstvom, da je ostal sam. Zapuščen. In raje, kakor, da bi zaživel na novo ubije še tisto,kar je ostalo. Je mar družba res tako na dnu? In res je. Nihče ne more dati energije niti nasveta nekomu, ki si tega ne želi. lp natalija

Pojdi v naravo. V gozdove. Tam boš lažje razmišljala in zaupaj intuiciji. natalija

Tema podrejenost mi nekako ne gre iz glave. Po glavi mi se mota neka misel, ki jo preprosto moram zapisati. Oz. kar primer. Žensk v Halozah. Te kraje dobro poznam, poznam ljudi in dogajanje tam okrog. Skrajnosti so tako zelo očitne... Ogromno je zlorabe alkohola. Tako moških kot žensk. Mladi fantje - nekaj čez dvajset - in jih redno vidiš pijne. Dovolijo, da njihova telesa propadajo in čez kakšnih deset, petnajst let so še samo razvaline. Domače ognjišče pa čuvajo ženske - ogromno vdov je. Moške pobere alkohol in garanje. Življenjski pogoji so za vse enaki. Težki - zelo (ni vode, dostopnih cest), vendar moški hitreje poiščejo tolažbo v alkoholu. Zakaj? Se na ta način izognejo odgovornosti? Mislim, da so ženske psihišno močnejše. Ogromno pritiskov zdržijo. Konec koncev so tu le otroci (čeprav bodo tudi ti šli po poteh svojih staršev - ŽAL). Pa to ne pomeni, da so vsi Haložani pijanci...ampak kolikor jih pač je, jih je preveč. In vdov je preveč... S to mislijo pravzaprav tudi odgovarjam Free-ju. O čem pišem? O odnosih med ljudmi, boj z naravo.... In stvar zapišem takrat, ko v meni dozori. Oz. čakam, da je čas zanjo...Mogoče celo na dovoljenj od zgoraj..Kaj pa vem. natalija

To nedeljo smo se tudi mi - kakor ogromno drugih odpravili do Bukovniškega jezera. Nekajkrat zašli...potem pa končno. Bukovniško jezero. Zaenkrat - poudarjam - zaenkrat je plačljiva parkirnina - 300 sit. in si tam. gneča drenjajočih se ljudi. verujočih, bolnih še več pa radovednežev. Moram poudariti, da nobeden izmed nas ni bolan - fizično..sama sem se preprosto hotela soočiti s tem. v leseni baraki dobiš brošuro in pot pod noge. Te energetske točke se nahajajo v gozdu okrog jezera - nekaj jih je že prej... V glavnem jaz sem se odločila za točko 18,25,11, mimogrede je padla še 19 in na koncu 5. Pa je kar najbolje da opišem moja doživetja oz. občutke. Na točki 18 je dovoljeno zadrževanje 8 minut. Mene je po 5 - tih minutah nekaj zgrabilo za srce in skoraj sem omedlela.....(prav gotovo ni bilo zaradi predolgega stanja) Na 25-tki so me napadli komarji - na nobeni drugi točki jih ni bilo...in rahlo me je ščemelo v glavi.... Na 11 - za moje pojme najpomembnejši točki - vitalne energije, brez zdravilnih vibracij - nisem čutila ničesar. ker sem se ujezila. Čas zadrževanja 30 min. vendar me je že po 10 - tih minutah imelo, da bi odšla. ob meni so se zadrževale ženske polne negativizma in dvoma... Njihova negativna energija je bila tako zelo močna, da niti meditirati nisem mogla.... 19. sem zašla mimogrede, ker sem šla do vodnjaka - izvir vode, da bi si umila obraz(intuicija mi je prišepetovala naj si umijem tudi oči...vendar nisem, ker je nastala prevelika gneča... - potem sem prebrala, da voda pomaga tudi in predvsem za oči) No, že na poti do tja me je zabolelo v glavi - in partnerja tudi. in sva se veselo postavila tja - mene je pričelo mraziti,dobila kurjo polt in sem jo hitro ucvrla vstran. tudi on je čutil mravljince... na koncu še 5 -tka. zadržala le kratki čas. od vseh energij me je potem blazno bolela glava. utrujena na smrt in potem ob prihodu domov samo pod tuš in spat.... Je pa res, da sem bila drugi dan polna energije... In sedaj še pripomba - moje in čisto moje osebno mnenje. Za Bukovniško jezero včasih ni vedel nihče. populizacija je naredila iz njega romarsko središče Prekmurja Kar je čisto prav in pošteno. Ker je Prekmurje na periferiji in je prav, da se tam tudi nekaj dogaja. Energije so. Če bi o tem dvomila, se ne bi odpravila tja. Vendar ni finta v tem, da bom prevozila 70 km, zato, da bom se drenjala ob dvomljivcih, ki strmijo v tvoj zamaknjeni obraz. Se spraševali, kaj neki se z mano dogaja, zakaj sem tu... Če je že tako, raje grem v moje gozdove, si energijo naberem tam..že če se prislonim na kakšno drevo... Vendar bom še šla in upala, da bom imela MIR. ker samo v miru si lahko nabereš energijo. Zdravilno ali življenjsko... natalija

Tudi pri nas se je pojavil podoben primer. Le, da imamo še dve leti časa. Kadar koli vprašam hčerko kaj bi bila, v katero šolo, ravnodušno skomigne z rameni. Ji je vseeno, pravi. No, pa meni ni. Zato sem se odločila za sledeče. Izločanje. Na list papirja pišemo poklice in potem razmišljamo o njih. Prvi na seznamu je bil nuna. Pa ne, da bi se norčevala iz institucije, samo na misel mi najprej prišel. In se je definitvno odločila, da nuna ne bo. Niti snažilka, niti kuharica, niti šivilja... Mogoče športna gimnazija. Nima pa statusa športnika...ampak, kakor sem rekla...časa je še dve leti. Ampak vsaj ve, kaj noče biti...Meni še pri tem ni nihče pomagal. Pozdrav natalija

Elena! Vidiš jaz pa nisem tako razmišljala. Sploh nisem nič razmišljala...In verjemi, da je moje starše skoraj kap, ko sta izvedela - mislim, da kar dober teden po tistem...nekako nisem imela poguma jima pogledati v oči...ostala sta brez besed. Ampak sem to že napisala v črni luknji. da so vsi samomorilci sebični...in imela sem srečo, da sem lahko spoznala...ponižnost. Res. Bolniška soba mi ne gre iz glave.... In veš kaj mislim,...da je Bog ob pogledu na mene rekel: To zgago pa že še nočem imeti tukaj...haha. Eh, saj sem bolje...mnogo, mnogo bolje... In ko že pišem o tem...bi se morala zahvaliti Kljuki. Ne vem, če bo to tukaj sploh prebral, vendar je ogromno storil zame. Nehote. S tisto svojo debato...pobrskal je po žerjavici... Torej Kljuka hvala. čeprav se skoraj v ničemer ne strinjava! Amapak, da sem imela dovolj moči in volje ti oporekati....ej...že to nekaj pomeni. pomeni, da postajam speti tista stara jaz...samo v nekoliko boljši preobleki.... Elena, vem, da je to tvoja srčna želja...pa saj še je prostor... Torej, želim vsem vse dobro...in samo dobro! pozdrav natalija

V bistvu si mi uganil misli. Clovek nikoli ne more proti naravi... vedno je ona tista, ki bo zmagala. mozno je edino sodelovanje.. vendar je tukaj prisoten pohlep. človeku pač ni nikoli dovolj tisto, kar mu narava ponudi. in ponudi mu ravno toliko kolikor potrebuje. ampak ne...mi hočem še več in več...kam nas je pripeljal pohlep? uničena ozonska plast, izumiranje živali, krčenje deževnega gozda... za kaj? vse samo za materialne dobrine...iluzije... v bistvu. ampak, če je vse skupaj del nekega procesa...če smo na zemljo prišli z gotovostjo, da tako pač mora biti se hkrati vprašam zakaj? kdaj in koliko časa bo potrebno, da se ljudje osvestijo...tudi z mano vred. evo primer. Sem strastna gobarka...v gozdu bi lahko preživela cele dneve....in iskala gobe...(zato, da jih potem podarim prijeteljem in ljudem,ki jih pač ne poznajo.) Čeprav je dejstvo, da bi imela tri, štiri jurčke čisto dovolj za juho..recimo...sem pa naredila naprek v tem, da hodim v gozd z majhno košaro...zvesta na koncu zakonu in sama sebi...še vedno lahko lazim po gozdu, samo v košaro ne dam ničesar več...(ker ni prostora!)haha. In ni samo glasba popolna...čeprav jo je ustvaril človek - ampak po božjem navdihu...tudi slike, pa knjige...vse v čemer je prisotna sled boga. Sem pomislila danes med vožnjo (poslušala the Beatles), njim je uspelo. Zato, ker so peli o ljubezni...pesmi, kakršne so te ne bodo preživele, samo generacijo, dve...ampak desetletja...(tudi Bethoven, ki je svoja najbojša dela napisal skoraj popolnoma gluh...)stoletja! natalija

Ti Tjazy si preprosto neverjeten....kar v smeh si me spravil... ampak hvala. imaš prav. tako kot vsi ostali. uživat je treba. vsaki slehrni dan, uro, minuto pa saj sem to vedno vedela. samo....pridejo taki časi... pozdrav vsem natalija

kdo ve? mogoče....ne bi pa dala za to roke v ogenj natalija

ja, pa šumnike uporabljaj!!(haha) bi rabila zraven prevajalca! če že ne šumnikov pa jih prikroji z (szc)... drugače pa si čisto v redu... natalija

ko bo čas, pokowc, ko bo tvoj čas..... natalija

Danes me je nenadoma obslo...in preprosto moram napisati. Koliko mi pravzaprav Življenje daje... - dve čudoviti hčerki... - partnerja... - delo, ki ga bolj ali manj opravljam z veseljem - hobije v katerih lahko izražam svoje potrebe - sem napisala prvo zgodbo in si želela samo tega, da bi bila objavljena - pa sem dobila celo prvo nagrado.... - sem si želela smrti - sem dobila ŽIVLJENJE... Ne vem kaj naj rečem....preprosto sem obstala brez besed...koliko še imam pravico zahtevati? Prositi? Ampak vseeno tebi Ribica, en velik Hvala. Ker je tam nekje nekdo vseeno pametnejši od mene. natalija

Elena! Zdiš se mi čudovito bitje. polna pozitivne energije in čudovitih zamisli. Tudi ko ti ne gre tako, kakor si želiš, zaupaš. v boljši juti in predvsem danes... To sem ti preprosto morala povedati. pravi užitek je brati tvoje poste... pozdrav natalija

tudi pri meni je tako. imam ravno toliko denarja, kolikor ga potrebujem. Recimo lani - ko smo gradili hišo - je šlo ful na knap..pa sem si rekla...bo že nekako in je šlo.... letos pa...ko sem si rekla, si bom odpočila od vsega tega...pa tudi denarja ni.... zanimivo.... natalija

Tudi jaz mislim, da smo popolni samo takrat, ko se rodimo. spomnim se pogleda svoje starejše hcerke. takoj po porodu...toliko modrosti, vsevednosti je izražal tisti pogled. in obcutek češ: midve pa se poznava...že zaradi tega pogleda je bilo vredno živeti. potem pa začnemo pridobivati vso zemeljsko težo, okornost. vsa brezmadežnost, popolnostu duše se manjša... samo na nas je kako bomo živeli s tem. se zavedli lastne nepopolnosti, kajti konec koncev smo le ljudje in kot takšni imamo biti pravico nepopolni... ob tem sem se spomnila še nekaj. Pred nekaj meseci je umiral svak. na smrtni postelji si ni želel nič drugega, kakor dotik.čisto preprosti človeški dotik....kaj mislite koliko ljudi se ga je bilo sposobnih dotakniti? samo njegova žena in jaz....iz oči sem mu brala, da ve, da bo umrl. ljudje so stali ob njegovi postelji, vili roke, se nasmihali, pogovarjali o vremenu...čemurkoli....samo o smrti ne. tedaj me je prešinilo...človek se je v bistvu bal smrti, pa vendar mu nihče ni nudil tolažbe...mu povedal, da se nima ničesar bati.... no, ne vem zakaj zdaj pišem o tem. pač sem se spomnila. (no, zdaj sem se spomnila razlog....v tistem trenutku sem jih prezirala. globoko. pravzaprav sem jih obsojala!) in zdaj se sprašujem s kakšno pravico? Saj mu niti jaz nisem povedala. preprosto me je bilo ..SRAM... glede nepopolnosti še to. sama sem vse prej kot popolna....res. Vendar se nekako sprejemam s tem. pa ne da bi bila ponosna sama nase. bog ne daj. ampak se zavedam svojih napak. in se trudim, da jih ne bi ponovila....je pa res, da je vse skupaj malo težko... pozdrav natalija

ja ni kaj, Tjazy. obvladas..se kar strinjam s tvojimi mnenji...prepovedano je bilo se zmeraj najslajse..., ce ni vec prepovedano tudi sladko ni. natalija