nataly

nič ne vidim zakaj tak kratki cajt?

včeraj smo bili na sestrinem abrahamu in umirali na obroke...vročina, sparina..kaj vem kaj še vse (pa da nam tudi nikdar ni prav..ko dež bi sonce, ko sonce bi dež..)...v glavnem...ne spomnim, se kdaj sem tako zdelana bila. še danes prespala pol dneva. (pa da bi včeraj vsaj kaj plesala, ali pa vsaj se alkoholizirala...ne...). danes pa na češnjah in murvah..ne morem verjeti, koliko češenj smo pojedli...

Aha-jaz sem se tudi spraševala zakaj se na travniku ne posuši do konca. No, zdaj vem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/up.gif

Aja? a za kontracepcijo bo treba doplačevat? no, itak se za sterilizacijo dogovarjam. pa še to bo treba pol leta počakat, če si slučajno premislim. v tem času sem pa očitno lahko že desetkrat noseča. . . sicer pa...sem med tistimi, ki sem se morala zakreditirat, da sem do bajte prišla. pa pridno delat, če me spomin ne vara. in še zmeraj je kletna etaža v betonskem stanju in očitno bo ostala, pač na situejšen ki bo zdaj. . tak, da za mene se ve, kaj mislim o davku na nepremičnine. . da pa država rabi gnar je jasno, ko beli dan...in da se je preveč vehementno ravnalo z njim, dokler smo ga imeli je tudi jasno... mah slabo mi je od vsega tega.. in povrh vsega rabi naša premierka novega stilista

včasih sem razmišljala, da bi. ampak sem že v mislih vse zapletla..nikakor se nisem mogla odločit -tako v domišljiji...ali bi bil tretji moški ali ženska..ženske mi nekak ne ležijo, za moškega nisem ziher, da bi prenesla hkratne dotike, oz. sem ziher, da jih sploh ne bi..skratka... Da pa posteljne zadeve tečejo, je po moje potrebno zaupanje, da veš, da ti partner ne bo naredil česa sam nočeš in da veš, da ga lahko kadar koli ustaviš -če bi že bilo potrebno. Sicer pa poznam par, ki je povabil tretjega v posteljo in bogami kako so si zakomplicirali lajf...nekak je ženska pozabila,da gre samo za telovadbo tam in se zagledala v drugega. V glavnem..vsem udeleženim je na koncu bilo grozno žal, da so sploh šli v to.

K nam so se tudi mravlje spravile..viš ravno pravi čas sem naokrog prišla..bom kuj prec sprobala zgoraj navedeno. Sicer pa sem se nasmejala zdaj Silverjevi zgodbi...lahko bi bilo tako...če bi Piko sploh prišel do krčme... a ne.. nič kaj ne počnem. še vedno na bolniški..in se tokrat tega kar pridno držim. če človek mora počivat, mora počivat.

Včeraj sem tri ure čakala pri dohtarci - kar je bilo malo v primerjavi s tem, kar sem poslušala v čakalnici..ob treh bila ženska tam, ob osmih zvečer prišla na vrsto. Tako, da jaz, ki sem se ob šestih popoldne spomnila, da bi šla zaključit bolniško in sem ob devetih prišla na vrsto...no jaz sem bila očitno zgodnja. K sreči sem z leti postala toliko modra, da sem vlekla v torbi zraven knjigo - skoraj celo prebrala tam. V miru in brez slabe vesti. Tako, da sem včeraj kar rekorde podirala, kar se knjig tiče - dve v enem dnevu...mislim...res težavnostna stopnja ))) Ampak me razvedrijo in kaj druga tudi nisem sposobna v tem hipu. Ne..nisem bolna, da ne bi preživela...samo...utrujena zdaj od vsega skup. razlika med tistim izpred par let in zdaj je ta, da sem se naučila deliti misli in občutja in se ne zapiram več sama vase in trpim v sebi. Ne, zdaj sem radodarna s tem..sem tudi ob mamini smrti takrat ugotovila, da mi je lažje, če o tem govorim..potem nekako postane zadeva oprijemljiveša in preprosto se znam s tistim soočit. Tako, da zdaj doma gušim folk do onemoglosti. ah..neumnosti...in če sem včasih bila proti določenim rečem, sem zdaj hudo za. Seveda zdaj štirinajst dni nisem niti pomislila na to, da bom brez službe...zdaj me tole spet malo mori..ne dosti..malo pa. Aja..dohtarca...vsi jo kritizirajo zunaj - ker pač dolgo traja, da prideš do nje...ampak čisto nihče je ne zamenja...ženska si vzame čas in pogleda vsakega, se pogovori...dela to z veseljem in odgovornostjo..zato ga medicinske sestre pri njej naj. ker dela ona tudi čez delovni čas, če so pacienti še tam...mogoče bi rabila bolj pasjo medicinsko sestro - ki bi naredila red. Pri giniju je že bila včasih ena takšna...

Nisem drugam kot za v črno luknjo...še živim...komaj... Ovi tam zgoraj me tako preizkuša...in vse okrog mene... Povem lahko samo to,da sem na smrt utrujena, vsa razbolela in da se pri teh svojih letih tega preprosto ne morem it. Niti nočem.

Ja, ful je dober. Nič bat. kar kupi. Samo sem hotla čivknit, da pri meni ni nikoli preprosto...ne bog ne daj...in ko mislim, da bo...in sekiram zaradi brezveznosti...udari ovi tam zgoraj z vso močjo in vso pozornost pritegne...Ne, nihče mi ni umrl...ampak lajf se komplicira...neverjetno... Tak, da ni nam dolg čas...(motkanje in ostale zadeve so daleč, daleč zadaj zdaj)

Ja - sploh ena frenda moja si ni vedela kaj začet sama s sabo po tistih sanjah...pravi, da so bile tako intenzivne, tako v živo je vse skup sanjala..in prav videla mojo mamo pred sabo, kako ji govori, da naj gre k meni in mi pove, da je resnično morala it...in da naj me potolaži. No - ko sem ugledala jo tisti dan - tri ure po tistem, ko je umrla, sem imela občutek, kot da je pomirjena sama s sabo...kot, da spi pravzaprav.. sem kar prepričana, da je njena duša bila prisotna zraven. Ko so čez dva dni pripeljali truplo v mrliško vežico, sem vedela, da gledam lupino. Nje ni bilo več tam. Pa tudi -ne moreš verjet - se je tako spremenila, da sem dobro pogledala, če so sploh pripeljali pravo osebo.

Ajd če že o tem... Ko sem zadnjič v lajfu -štiri leta bo letos tega - peljala mamo v bolnico, mi je v avtu dejala: Nat, raje umrem, kot, da me še naprej tako boli...in jaz se se morala ful posvetit prometu....(kao) požirala sem slino...in jo čez čas le pogledala v oči - in videla tisto odločnost...sem jo zato prijela za roko in jo stisnila...saj bova videli, kako bo....in potem me resno pogleda...resno mislim...raje umrem... In je umrla. en dan, preden bi bila odpuščena...in ko sem jo šla za zadnjič pogledat v bolnico...no..ne bom nikoli vedela...kaj se je dogajalo...saj sem že o tem...pa vendar...sem se jokala in splezala k njej na posteljo, ter si njeno mrtvo telo privila k prsim...jo stisnila za roko ...in mi je vrnila stisk nazaj....nato sem...jo stisnila še enkrat...in me je ponovno stisnila.... Zagnala sem paniko...saj je še živa...zdravnik pravi, da ni... In jaz nikoli ne bom vedela... ampak imam pač v mislih, da je raje umrla...in da je dobila pač moje dovoljenje, da je lahko umrla... Strahotno sem jo pogrešala - te najine dnevne pogovore...okrog devetih vsak dan sva se slišali in vsaj eno uro viseli na telefonu..in vsako nedeljo k nam...ali na kosilo, ali po kosilu na karte..in klepet...in ful časa sem se zalotila, da bi jo morala vprašt za nasvet... Bilo mi je tako hudo, da me je v sanjah mirila in mi povedala, da je morala it..in ker ni bilo dovolj...je tole povedala tudi mojim prijateljicam...da naj mi povejo...potem so prišle sanje o avtobusu in avtobusni postaji...in sem hotla vstopit, pa vstopila ona in mi rekla, da še ni moj čas... Potem sem se lotila mozaikov. Nastajali so iz žalosti...zdaj nastajajo iz veselja in navdušenja nad ustvarjanjem... Sem sebična? Pač sem...ker jo pogrešam...čeprav čas resnično zdravi rane...in žalovala nisem tako, da se ne bi pogovarjala o njej - veliko smo se...o tem, kakšne pizdarije je naštimala kje...kako je ljubila življenje..kako pogumna je bila..skratka...ne samo slabe ali dobre stvari...vse... (in kako me na grobu jezi - če rože niso rdeče barve - ne ratajo...in mi deca že vnaprej povejo...ne jezi ome in ji ne kupuj oranžnih rož,...ker jih ne bo hotla imet...kupi ji rdeče...) in rdeče so vse blazno lepe...vsaka druga barva...pa oveni v čas posla...

Takšna marogasta sem jaz že tudi bila - nazadnje na hčerinem maturantskem plesu. Minilo samo od sebe. Sem pa včeraj odpeljala fotra v MB bolnico - imel en poseg na ušesu - nekaj ne sliši več dobro..no on je bil prepričan, da bo ostal not - pa ni bil te sreče - in so me odposlali na kofe in malo naokrog, da ne čakam predolgo v bolnici. sem zato poklicala ta starejše dete - ki v študentu, da grema na kofe, pa da jo pol tudi domov odpeljem...in čakam na našo deklico..in čakam...na starem dravskem mostu...malo gledam v vodo...malo štejem promet...malo šetkam sem in tja..pa spet prodajam zijala...in se ustavi ob mene en starejši gospod... :"Gospa!!! Da ne delate slučajno samomora????" jaz najprej ogromne oke...pol pa se začnem smejat...ne, ne...samo hčerko čakam..., mu potem postane kar nerodno in mi brž pove, da pa je zadnjič se peljal s kolesom in je ena mlada punca ravno tako se naslanjala na ograjo in mu je nekaj reklo, da jo mora isto povprašat...pa se mu je punca zahvalila...ker je menda pa res zbirala pogum za skok v vodo. Po tistem sva malo poklepetala - jaz sem mu rekla, naj še kar naprej preverja, če bo koga vidil na mostu...konec koncev nikdar ne veš. Časi so pa težki ln ljudje smo ranljivi. Kar na koncu pomeni - da v teh hecnih časih nismo čisto razčlovečeni. Še obstaja skrb za posameznika...čeprav eden od večstotih...pa vseeno. Dokler je eden je upanje za nas. Ljudi. In ko končno dete prišiba sva pokofetkali in vsaka en rogljiček zraven..pa za malo Nežo (nečakinjino hčero), kupili par oblekic in majčk -je nečakinja rekla, da raje kakšno oblekco za rojstni dan, kot pa igrače, ker jih ima že preveč...oblačila pa vedno prav pridejo.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif no, kar se službe tiče - še nisem natančno dorekla, kaj bi vnaprej rada (kot sicer, da bom imela silno izbiro...) ker samo poslušam o stečajih, pa odpuščanjih. tak, da toti hrvaški pa res ne bi trebalo še it med evropejce..bi ene štiri, pet let počakali, ali pa šli v paketu s srbijo...lahko pa se tudi unija razpade, komot dovolim. Point je pač, da nas bo ohoho folka zdaj...in na koncu bo za eno delovno mesto tisoče prošenj. (in nobenih vez seveda). Se nekaj proti Avstriji oziram...konec koncev imam še par let 250 evrov krede, ki jo bo treba plačevat, pa dva ftroka na faksu. No, ta mlajše dete mora najprej maturo skozi spravit -kar na njeno raztreseno učenje, niti ni mačji kašelj... finta je - da mi ponavadi folk reče - ti se boš že znašla...samo čas idej je nekak krepnil. Ta plačilna nedisciplina me skrbi...pa bojim se, da ideje, ki se tu in tam posvetijo...vseeno niso tako zlate, kot se mi v prvem hipu zazdijo. In ne bi rada bila vzdrževan član - to, da moraš prosit keš za vložke je u iber poniževalno..in se tega ne bom šla.

Živi dokaz, da pogrešaš zadevo šele takrat, ko je več ni. Jaz še vedno uporabljam mobi za tajnico...čez dan ali dva se spomnim in pogledam -pol pa en kup klicev - ali pa ne. No, v glavnem ne Se je folk navadil, da me prej v živo dobi, kot pa na telefon. Zgodovina se ponavlja moram rečt..ene zadeve izpred sedmih osmih let so se grdo ponovile....tokrat pri moji najljubši frendi...in sosedi...se sprehajalka tako očitno moti...da bi človek takšnim ljudem res vzel telefone z dosega rok http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif . Upam, da se bo dobro izteklo zanjo in da bodo ohladili vroče glave...pismo rosno.. . Prijavit se moram na Zavod za zaposlovanje...v bistvu imam še par dni časa...pa vseeno. Par sodelavk se je že..jaz še nekaj štrajkam in si očitno zatiskam oči... Tak, da - ni nam lahko..

No, jaz pa sem bila alkoholno prestrašena kar štiri dni..žalostno, da se s tem hvalim...ampak svakov abraham je bil naporen kot sto vragov. Začelo se v četrtek -z izdelavo lutke in petja(poskusa petja no) podookence (nekaj je to moderno zadnje cajte)..in potem nadaljevanje v petek, pa soboto in nedeljo....Nimam niti plesne, niti pivske koncije in me včeraj kar pobiralo. (a nekaj sem se trudila z delom).

Male me depresija grabi. Dežja še ni. Če ga ne bo sem sama fentala buče (da naumo samo o krompirju).. Gobje zadeve me mikajo še naprej.

Ma čisto sem not padla zdaj v te gobje zadeve. Čisto zares moram raziskat zadeve.

Super tole za šitake. Ste pa meni dali idejo. Pa sem se ravno spraševala kje bi micelije nabavila...evo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif Mogoče bi tole lahko bil projekt za samozaposlitev kaj vem...(gojenje šampijonov+šitak, pa vlaganje v slanico in kis...itak, da dalam rada bilo kaj z gobami....) ful navdušena zdajle... Tak, da - zmatrana od včeraj - nisem okopala krompirja...ampak sem potem vključila še ta mlajšo (ki je pošteno prekoračila telefonski račun in se je itak čutila dolžno odslužit razliko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ) - no - zmetale sva umetno gnojilo bučam in tudi krompirju. Pa ker sem že bila tam sem na prazne dele - nekaj jih je - dosadila kumarice in nizek fižol. Upam, da se mu bojo srne na daleč izognile. Pa dosajevala sem buče..skratka. Fino sklonjena sem bila in zdaj križajo v križu... In končno posadila rože. Mislim...kakšna sem to gospodinja brez rož na okenskih policah...res. za zamislit. in me spet zaneslo, ker cene že nižje kot so bile pred mesecem in nakupila vsega boga. Tako, da toliko korit še nisem imela.

Danes sem med ta lenimi - in vsak izgovor prav pride. Sem se prej - ko jako pametna ugasnila računalo - fino urezala na prstu in seveda takšna ne morem v zemljo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif ... Sem pa se prej spomnila nekaj fint ruralnega prebivalstva...pride torej ruralni folk k nam - v naše zakopane od boga pozabljene kraje...gleda gor in dol...joj lepo..pa tolko dela..pa vse to vam zraste tule gor...pa še enkrat lepo...no, pol izjava, da pa oni že ne bi toliko delali. Da sploh ne bodo delali...ampak breskve - joj, breskve pa imate res lepe. Pa takšen paradižnik...ampak, mi pa res ne bomo delali. In pol pač izjava stoletja...(moje pokojne mame); kdor ne dela, naj ne je.... in kar se je tikalo mene -niso jedli. Tako, da kar se ruralnega prebivalstva tiče - je velikokrat veliko govorjenja...akcije pa nobene. Kar se pa posteljnih zadev tiče - danes je poleg naju spala Mura -ti vrag mačji je navkljub temu, da je bila na dieti še vedno blazno težka in njeno zapeljivo mežikanje ji nič ni pomagalo. Vsake toliko sem jo fliknila iz postelje. Torej - če je mačka na pojstli - sigurno drugačno mečkanje odpade. Pa deca so omenili, da bi bilo fino, če počakamo, da onidve le zaspita....ker ne moreta cele noči pač muzike poslušat. In ko tole potem prenesla dalje - so eni umirali od groze....ja takšne mamo. Pa - kot sem že omenila enkrat - daljši lasje definitivno pripomorejo k bolj pestremu dogajanju. Tak, da si bo treba pustiti lase do pet pismo rosno....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

A da treniramo globoko grlo?

Zdaj sem čist not padla (pa bi morala it okopat krompir... ) - v osnovi - po mojem skromnem mnenju tole - so že semena zjebana. Ok - sem letos testirala - kupila 1 kg bučnih semen, ostalo dala posaditi svoje domače. Zaenkrat se lepše obnašajo kupljene. Že razlika v prvem listu je polovico večja. In sem ziher, da bodo tudi buče imele večje plodove in baje celo bolje tečejo (mi rekla v oljarni, ko sem zdaj bila nazadnje tam ). ampak - moje domače, imajo boljšo barvo - bolj intenzivno zelene so. Sicer manjši listi, pa ziher bodo tudi buče manjše...in vse...ampak bodo bolj odporne na bolezni razne - ker kot kaže (in moja čebula ) bo letos letina bogata s plesnimi...in sem stoprocentna, da se bodo buče domačega semena bolje znale ubraniti.

Mene je pred leti presenetilo (takrat sem bila še mlada in igrala vlogo snahe), koliko nepovratnih sredstev je država dala (mislim, da bila celo juga takrat...ali bilo v začetkih Slo..). Moral si priti z dolgoročnih načrtom, pa si dobil peneze. Tole me je takrat blazno mikalo - da bi kozjo farmo imeli, se mi je pletlo po glavi...ampak pol sem na srečo dobila službo pa tudi vlogo snahe sem nehala igrat. (uf kakšna sreča v bistvu) Ampak - point - keš se je dal dobit. Saj, če bi se pred leti pozanimala - pa se nisem, ker je bilo tole vse od mojih staršev in onadva pač nista za papirologijo - no bi za vse živo subvencij lahko zaprosila. Od zelenega vinograda dalje... Se pa čisto zares spomnim, da so deca velikih kmetov bili v bistvu vedno priviligirani. Malica zastojn, kosila tudi. Nič plačevanja izletov....iz razloga, da so ubogi...pa so bili vse prej kot to. Če kdo - so se kmečki deca prvi s čebelicami pripeljali naokrog, pa s skuterji pol, naj potem pa hitro in takoj avto. In moj ex sodelavec se doma ukvarja z pridelavo zelenjave - paprike, zelja, lubenic, pšenice. In ko tam situacija okrog V&V - ko najprej zamujala plača, pol pa je ni bilo..in moje prvo vprašanje ponavadi, ko sem vstopila skozi vrata - je že kaj keša?...on pa skomignil z rameni -ne vem, nisem nič bil na bankomatu...ne rabim. In me razsvetlil, da hodi pač v službo radi zavarovanja in da si malo odpočije...ker doma bi itak non stop po traktorju plazil. da pa smo pošteni - si je človek resnično zj. hrbtenico na traktorju. Pa še ni štirideset let star in hodi kot starček. To je cena. Zdravje. Pri pšenici ni zadeva nič boljša. Škropi se proti travi -tudi pred vznikom, pa proti vsem živim boleznim-od plesni, do nekih žužekov, ki se zdaj spet ne spomnim. Ni je zadeve, ki bi na totem ljubem svetu ne bila škropljena.

Čeglih je baje debata že zaključena se bom še jaz vtaknila malo (kaj pa zamujam, bi včeraj morala gor prilest). Štirje hektarji zemlje so absolutno premalo za kakršno koli bogatenje. Tudi če bi od tega imel 3 ha gozda, se bo letni prirastek prej ali slej ustavil in potrebno bo poiskati nekaj drugega. Ampak z drvmi se pač da zaslužiti. Še bolj se da zaslužiti z šverc komercem - nedolgo nazaj sem govorila z enim prevoznikom, ki iz Bosne kupuje bukova drva - in jih prodaja na Primorskem. Ne Štajerskem ali prekmurju - primorci so brez bukovih drv in radi plačajo koliko pač zahteva. Čistega mu mora od kamiona ostati vsaj petsto evrov - ko plača ddv, pa vse stroške ki jih ima. Torej petsto evrov po kamionu - in če gre kamion vsaj petrkrat na mesec dol -ima dva jurja in pol, pa niti z ritjo ni mignil. Tale import -export je prava zadeva - sem gledala spet ene račune - folk je enkrat, do dvakrat več zaslužil pa druga ni naredil kot robo preprodal dalje..še celo s kamiona ni šla.. Če hočeš torej biti veliki kmet - je minimalac obdelovalne zemlje vsaj 20 ha. Pol se lahko pogovarjaš o nekakšnih večjih donosih. Če pa hočeš obdelovati tole zemljo - je ne boš okapal na roke...a ne pornelius... in pa se strinjam s tistimle o bio zadevah....eno je tisto za doma, če pa hočeš prodajati pa: kupec kupuje z očmi. In nekakšnih krastavih jabolk nekako ne bo folk kupil...ker so tam pri sosedi tudi bio pa niso nič krastave. Meni se je pred cca 20 leti zgodilo, da sem od silno velikega kmeta kupila krompir in ko ga že imamo v prtljažniku, nam frajer reče, da bi pa bilo pametno počakat še kakšen mesec, preden ga jemo, ker ga je glih včeraj poškropil v kleti, proti glivicam, pa kaljenju in kaj vem proti čemu še....tako, da ne petkratno škropljenje..vsaj šetkratno. Da pa razsvetlim o škropljenju krompira - pred vznikom proti travi..1x, proti koloradskemu hrošču -1x-2x, in proti plesni 1x . Mislim, da kmetje šparajo z nafto in skupaj tole namešajo (hrošč+plesen). Zdaj pa bodimo realni - imaš 1 ha krompirja - definitivno - ni tule dileme - ga napadejo hrošči. kaj boš naredil?? Ker požre do zadnjega stebla tale hrošč...

Nič kaj mi ne dogaja (vrt in ostale poljeprivredne dejavnosti), pa skregala sem se s hrvatekom, ki dobavlja drve ( in na koncu jih vseeno naročila, pa še za sosedo..-je frajer kar za evro dvignil ceno + da sem mu težila okrog količine...slišalo se je nekako tako ( če naročim deset metrov, pričakujem deset metrov....pa znate gospođo - dok jih razrežeš onda više ni to takva količina, kao prije....aha..no..čisto moška logika...če rečete da je petnajst, jaz mislim da je petnajst...ne pa da deset pol....) lahko si je mislil kar je hotel - meni je že šlo na smeh...in pol povem naslov...in v hipu nato: pa gospođa Nat. pa mi se znamo..pa zašto niste rekli, da ste vi...? In v hipu je bila ona ta prva cena, pa deset metrov bo baje deset metrov . Malo mi ni za računala - celo farma trpi tam...

Sicer pa - ne daj se Misti.... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif