nataly

Pri nas pa od šestih češenj plodove imela samo ena - pa še te nastreljane in so jih ptiči pridno pazili. Mačke pa njih. Me pa mačke...in potem, če sreča dobiš katero češnjo vstran - celi dve sem letos pojedla. Punci mogoče katero več. Sicer pa moji dvojčki praznujejo - danes sestra (sem ji podarila dve brisači in obisk kozmetičarke - nego obraza - pa smo jo še za depilacijo navdušile ...) oče je imel včeraj (dobil darilno kartico in tudi brisače) -nekak nimam idej zanj madona...ker pa rad brska po Merkurju si pač naj tam nekaj kupi..tašča dobila za okrogli jubilej -80.tko - gugalnico od otrok in spešeli od nas -obisk frizerja, da bo lepa za soboto:)) ko piknik... Svak bi imel 50-tko ...pa bo dobil svečko.. no...gobarska sezona pri nas...in nabrala najdražje gobe ever - medtem ko telovadila po šumi...doma poplave...totalne..voda skoraj do kopalnice...ni kazalo potem, kot metlo vzet in pomesti vodo ven...kar drug dan sem na zavarovalnico poklicala...pa parketarja... skratka - spet bodo majstri pri hiši. Vidim, da imate voluharja v delu...no-pri nas imajo tole na skrbi mačke. Tule se pa res nič ne bunim, ko privlečejo pokazat. Za ptiče ja..tudi kač nisem vesela..in tole rešujem, če se le da...pri voluharjih pa pogledam vstran (očitno imam dvojna merila:))) no vstran gledam tudi pri mišeh, pa podganah) Huda ratam edino, če bi se spomnila katera to v bajto prinest -očitno kot večerjo ali kaj...nema.

Pa da nadaljujem - letošnji evrosong je postregel s kar nekaj poslušljivimi pesmi, ki se bodo po moje vrtele na radijskih postajah. Poletni hit Cipra - ki mi vokalno ne odgovarja, vizualno pa so sploh moški imeli kaj za pogledat, vendar je pesem šla v uho in verjetno tudi hitro z njega, zmagovalka se bo vrtela že zaradi tega ker je zmagala, Srbska se bo vrtela zaradi vseh ljubiteljev Joksimovića (mene ni prepričal - sploh začetek bil stoprocentno podoben enemu Coldplayevemu komadu). Grčija poslala preverjeno formulo - ki pa že tolikokrat videna da joj, Španija me je navdušila, tudi Italija, tudi Francija mi je bila najprej všeč..pol ne več toliko. Babuške iz Rusije so mi bile in so mi še vedno smešne. Ne morem si pomagat - ko jih vidim, se režim poleg... kar se komada tiče -previsoka uvrstitev - kar se tiče njih samih -jim pa privoščim. Pohvalno je, da bilo veliko pesmi odpetih v materinem jeziku -in da veliko od teh celo med prvih deset. Turčija po mojem ni imela kaj iskati v finalu, ampak jbg -diasporo imajo po celi Evropi...

No - jaz pa sem velik Evrosong fen. In seveda smo familijarno pogledali oba polfinala in včerej finale. In moram rečt, da mi bila blazno všeč predstavnica Makedonije -bi si po moje zaslužila boljše mesto, pa tudi Islandije. Kar se Eve Boto tiče - mislim, da je oddelala dobro. Pesem je pač takšna kakršna je bila...je pa vse ostalo bilo narobe - od pesmi dalje. Balada že slišana - obleka brezvezna - preresna za 16letnico, preveč back vokalistk in roko na srce -preblizu nje so bile. Če si back vokal, si back vokal ne rineš takoj v drugo vrsto. Obleko bi morala imeti recimo nekaj podobnega kot Španka - ki mi je tudi bila vredik, pa Italijanka tudi(pesem)- (eno tako lahkotno...magari minimalistično...ne pa načinkano s tistimi rožami...). Seveda smo tudi glasovali - ker špar program in recesija -smo en glas namenili Švedski, enega pa Makedonji. aja - dvojčici Prusnik - kaj pa vem - Irska je poslala Jedward, pa fontano -pa glih ni nekega vtisa pustilo, oni dve pa niti dovolj peti ne znata...Mladost in energija...ne vem, če bi bilo dovolj. Je pa tole problem - energija in predvsem čustva - pri nas slovenčkih - smo tako brezvezno zadrti in tako neradi ali pa sploh ne kažemo čustva, da jih niti ne spravimo po glasu navzven. Verjetno obremenjeni s tem, kaj bodo rekli ljudje, da se ne upamo izpostaviti, če pa že...(recimo Sestre),potem pa napad panike in smo tam. Gruntam, katere Slo pesmi so mi ostale v spominu - Derenda najbolj...energična, močan vokal in s srcem pri stvari.. Aha -no zdaj sem se spomnila - Molitva je tisto leto zmagala zato, ker je Marija odpela tistole ne le z glasom...ampak s srcem. Naša Eva pa je odpela brez napake (ona..ostale ne), ampak....je manjkala tista energija...statično je bilo, naučeno v nulo...na Misiji je več emocij bilo, kot na Evrosongu. Verjetno so jo peglali in izdelali v nulo...potem pa pozabili na ta glavno začimbo - emocijo..ali pa je jaz nisem zaznala.

Cookie in novopečeni ata - čestitam --pa vse najboljše tudi pubecu...je bilo fajn tole prebrat - mi že malo iz spomina ušlo - vse dogajanje v porodni. Ja -kričanje je izguba energije..meni se tudi škoda zdelo dret nekaj brezveze..ker haska itak nobenega. No - deca rastejo - in naenkrat pride ta mlajša z idejo,da ne bo šla na faks (to včeraj) ker itak ne bo službe dobila...logika...na vprašanje kaj pa bo...no bo že še vidla...danes pa...mogoče bo pa šla na faks...ker kaj pa naj doma, dela slučajno?...(na srečo je še celo leto pred njo)

E daj no - Portugalska - glih zadnjič sem se slinila ob tvojih fotkah in definitivno je to ena izmed destinacij, kamor moram še it. Že jezik sam mi je rajcik ko sto vragov:))) Aja -z zamudo - vse najboljše Lunin net:))) in hvala ker si. Me smo tudi prvi maj na koncu preživele pri nečaku in vedno znova sem očarana nad Hazolami - tistimi pravimi, prvobitnimi..(mi smo le v predmestju hazol - skoraj no)..pa malo rujne kapljice, da mi je hitro vroče ratalo in potem takoj domov...in nato ta mlajša cirkuse zganjala - no ne ravno ona..je pa pomagala in ti hudir potem nisem mogla spat, ker omladina pri hiši galami..(emšo pa to)

Ja - pa jih imam - sem šla pokukat datum. Danes deset let sem se šla ubadat s prijavljanjem...in potem bluzim bolj ali manj redno tule gor. Mogoče je čas, za eno hitro analizo -tako sama pri sebi - kaj sem v tem času pustila za sabo - konec koncev vsi nekaj puščamo...Mogoče me malo v melanholijo vrgla tale zgornja novica o zepotovi smrti...pa še za rakom je zbolel. Na koncu gledaš na smrt, kot na odrešitev trpljenja. V glavnem - predvčerajšnjim smo se odpravili na izlet - v Mozirski gaj - sprejeli odločitev, da ne kupimo vinjete in se opravimo na pot po stari cesti - otroci veliki in itak ne bodo težili v avtu...pa še čas imamo...Tja je še nekak šlo...nazaj grede pa...no, nazaj grede smo imeli spoznavanje narave in še družbe zraven. Relacija Ptuj se vztrajno izmikala....in na koncu celo ceste zmanjkalo...in ta starejša previdno izjavi,da bi pa ona mogoče še balerinke v Daichmanu pogledala...če smo glih mogoče v bližini Slov. Bistrice...a mi bogu izza leđa - če veš,da smo avtocesto gledali navzgor...(bili torej pod viaduktorm). Niti sanja se mi ne, kako nam ratalo tako zalutat...Ampak na koncu pravi čas prišli do Daichmana, kupili dvojne šolne...predtem se uspeli skoraj skregat. Nekak se misel o vinjeti, ni zdela več tako napačna. No, bilo vsekakor zanimivo popoldne. ..deset let torej...zepo je drugi za katerega vem, da je preminil v tem času...saj mogoče jih je še več, pa človek ne ve. ampak saj niso samo smrti..koliko otrok se je rodilo v tem času, koliko partnerstev porodilo. Torej - vse najboljše

Matjaž Ne vem, če nimam deset let forumskega udejstvovanja...mislim...deset let.

Ja pa res Cookie - kak to, da še nisi rodila??)) (ti ne razumeš okolice...okolica komaj čaka no..)bog ne daj, da boš čez rok nosila, ker pol bo šele gužva...Pričakovanje je to.. Pri nas naokrog ni nobene nosečnice še..vsaj ne da bi jaz vedela. In mi te je vedno fino brat - ena taka gajstna ženskica - me prav zanima, koliko se boš omehčala potem, ko bo dojenček pri hiši. No - lepo, da skrbiš za mamo Marsa in hvala bogu, da se je tako izšlo. Malo se vezi sprepletejo spet pol-ko skrbiš za starša.. Pri nas tudi piha, pa dež občasno..pa...nič kaj novega (skregala sem se v soboto s ta mlajšo...me razkuri izsiljevanje njeno..bi popenila lahko čisto. hvala bogi, da asc sco - tako bremzo stisnem da joj)

Včeraj pa sem skuhala: damjakov golaž. Pa polento. bo še danes na sporedu -samo pire krompir zraven.

Za kaj pa rabi brezove liste? Za ledvice? Me je foter prosil, če jih naberem za njegovo prjatlco - sem imela malo na jeziku, da sta pezionista, pa da bogami imata čas...no nisem rekla..mislim, pa si še vedno... No -hvala - jaz tudi upam, da bo manjša škoda, kot zdaj kaže.(glede sadja in to - sestri je še krompir zmrznil :xx!: drug dan, ga sploh ni bilo nikjer več..samo mislim, da se omladi tole)

Pomeni, da si poln teorije.

Tole bi bilo za probat ja - ker včasih si razbijam glavo, kaj za ene priloge uštimat. No - pri nas bila zmrzal na delu - skoraj sem se razjokala, ko sem videla, da ves julijski muškat (zelo rano za zobanje) šel po gobe, pa tudi ostalo rano za zobanje grozdje šlo k vragu...pa hruške bodo redke in breskve tudi. Ne vem, glih kak se bodo marelice držale..češenj bo tudi malo. Pa ravno mi - ki smo res sadjejedci... pa še niti ni konec vsega -tu so še na sporedu ledeni možje...da bodo ja za ziher pobrali kaj bo ostalo. Tudi pri nas nič kaj ne dogaja - ne ravno, da sem ujeta v rutino - non stop nekaj poskrbi, da je drugač - ampak ni nekih silnih preskokov...sem faca, se lahko preko skajpa do hudega skregam, če treba...tak, da neke popizdljive volje sem bolj ali manj non stop. Pa pozabljiva - pozabila zadnjič vrata na avtu zapret - znosila ven škatle iz šopinga...šla not in čez par ur ta starejša...mami, kaj si čisto nora...vrata na stežaj odprta (ključi v ključavnici....lije kot iz škafa...)mah ni da ni no.

pol se ne smeš družit z nami - jaz pa sem hudo radodarna s česnom - presnega veliko na solate; pa pri vsem bogi ga rada uporabljam... Štajerci pač) Ker pa danes post, si je ta mlajše dete izgovorilo: testenine z orehi. Samo moram pogruntat kakšno solato bi zraven. Zdaj pa bo na vrsti peka potice..kvas pripravljen...orehi zluščeni. delodiš še čakam

Heh - takšen odnos sem imela jaz s svojo mamo. V mladih letih trenja, ker bila pač ukazovalna levinja, jaz pa ognjevita in jezična in trmasta, pa še kljubovalna hkrati - celo leto se nisva pogovarjali in če bi bilo takrat po moje, bi lahk komot takole stanje trajalo do konc lajfa - zadevo je umiril zdaj že pokojni svak, ki je pripeljal fotra k meni...in potem je s težavo foter izjavil: mama te tak hudo pogreša...in drug dan sem šla k njej...in od takrat pa do konca njenega lajfa sva bili ne le mati in hči...ampak prijateljici in zaupnici. . . ....in jo pogrešam še vedno...vsake toliko se zalotim ob misli, da bi ji morala to pa to povedat ali jo vprašat za nasvet...in žal...pač s fotrom si nisva nikoli bila blizu...vsaj ne toliko...in ko pokličem je rekord, če se pogovarjava več kot deset minut - preprosto zato, ker...ne gre. A najini pogovori z mamo so bili maratonski - vsak dan vsaj uro...če pa sva kakšen dan spustili...pa sva imeli toliko za povedat, da sva kar druga čez drugo govorili... . . se mi zdi eden večjih dobrih stvari v lajfu to, da sem ji dovolila umreti...ko imaš nekoga tako rad, da mu pustiš oditi...ko me prosila...prosim, raje umrem, kot da me tako boli...in tisti stiski rok... . . . No - pesjanar še ni za na operacijo...oddahnila zelo. Je neka cista ja...ki sicer nima tam kaj iskat...in prvo vprašanje bilo: koliko je star..osem let...no, ni še prestar za operacijo.. - meni sploh na kraj pameti ni padlo, da bi bilo kaj takega možno... ...in včeraj privlekle mačke voluharja...najprej ena..pol pa še druga... edina sreča - če že -da ne jesta tega..ker kar ne morem pozabit mojega Žučeka, ki poginil zaradi zastrupljene miši..

Taščo boš težko kaj priučila - tudi če slučajno ne bo vedela, ni šans, da ti to prizna. Sicer pa itak vaja dela mojstra - pri nas sosedi okrog mene zalivajo kot nori...jaz pa še nič -če bom imela voljo, me to čaka celo poletje in gospodič so uštimali namakalni sistem, ko bo sila in sila bo (tak kažejo popisani dnevi od Barbare do Božiča) - bom pa potem. Pri nas še kar sonce. Saj zdaj ga imam po malem čisto dovolj - pa še veter je, tak da za ziher posuši. Grude zemlje so kot kamenje, na njivi pa se je dogajalo točno to kaj Zalaya pravi - veter odnašal zemljo - kot en peščen vihar je ratalo. Mame - to je ena posebna sorta ljudi - tudi jaz sem bila vedno zaskrbljena za svojo...in verjetno, je zaskrbljena tudi sama..zato zanikanje in prelaganje pogovorov. Bo pa verjetno užaljena (vsaj jaz bi bila), če bi to nekaj za njenim hrbtom šuškali - pot v pekel, je tlakovana z dobrimi nameni - preverjeno žnj krat. In ženske se tako težko spravimo k zdravniku...in upamo da je vse vredik, da smo raztresene, da smo utrujene, pa da nimamo časa (penzionisti pa ga itak nikoli nimajo). Če pa ji poveš, da jo imaš rada...pa ni nikoli odveč. Saj ve - če pa vsake toliko sliši, pa ne bo nič narobe. No - pesjanar še ni uspel priti do veta - predvsem zaradi: tošla (hvala vsem, ki ste zaskrbljeni zanj -tošl in za psa), prestavljen obisk do petnajstega. Ta mlajša sicer peni - ker bi pa na žlezo morala iti...tako, da bomo danes šli samo rit tja kazat. Pa glih tak ga je treba odvlečt v ambulanto..bremza kot nor. No, saj ga je za razumet - da mu po riti štorajo, glih ni fajn. Mačke pa skrbijo za naše prehranjevanje: v bajto sta znosili: kačo - cca 70cm dolgo belouško, enih deset miši - od tega so bile vse žive in pol jih lovi, in pa voluharje. Neviđeno. (hvala bogu, so ptiči trenutno izginili z menija)

Mi gre na živce že ta moja dezorientacija. Ena cesta zaprta - evo - pa imamo neplanirani ogled mesta. In za ziher same pof. obvezne smeri in jaz hočem levo...levo pa ne moreš, ker tam oni znak, ki kriči enosmerna ...in se vozim..benz lučka utripa, zdaj že polnoleti otrok ob meni: mami, ob desetih moram biti na Ptuji...in še vedno ne morem levo...hkrati potem že mobi...sta znale prit ven? Ne. ker je navada železna srajca in bog ne daj, da bi v prvo uspela prav pripeljat. Tak. sicer pa zaskrbljene sorte danes in nič kaj družabno razpoložena. Pes - ki me je resnično vedno vesel, ko prilezem od kod - pa ki ga ama nič ne moti zadah, celo copati mu povzročajo neviđene užitke - no ta pes mora danes k vetu - naredila se mu bula - ki jo sicer že gledam en cajt, samo zdaj pa je začela nekaj rast.

Me smo tudi čistile - pa še sestro z njenim sem zwlekla poleg - je bilo ful fino. Pa precej manj smeti nabrali -kot recimo prvo leto. Sem pa čisto fertig bila pol...čist crknjena včeraj in na kreg nastrojena.

Trenutno sem skregana z nekaterimi ptiči. Vrabci recimo - so se odločili, da bo fino, če si gnezdo naredijo v fasadi -gledam zadnjič ful nakoscenega stiropora in kar v oglede - ali so mravlje, ali ptiči..in ni hudir - ptiči. Smo zatlačili luknjo s tervolom in zdaj budno pazimo, da ne ponovijo vaje. Sicer pa par siničk že leta gnezdi nad vhodnimi vrati in zdaj je očitno na vrsti obnova gnezda.

Ali pa obratno butl - lahko pa si vse tisto, kar njegova mati ni. Ker jaz se s svojo taščo kar štekam -se sicer bolj poredko vidima, kar je prav - ker tašča mora biti vsaj tolko vstran od tebe, da ne more s copati na nogah na obisk prit. Ko pa sem bila za snaho - sma se s taščo obvezno enkrat leto orng skregali - do hudega..ker pa nisem zamerljiva, sem jezo hitro pozabila. Ona pa na srečo tudi. In tudi ji za dobro vzamem, da se nič kaj ni vtikala v vzgojo otrok oz. mi je celo dala za prav. In velikokrat sva skup potegnili (babja posla:))). Ji bo treba it kaj na obisk. Sploh, ker je ta starejša spet izgubo zoba sanjala - in to trojke sprednje..baje pravo nočno moro imela -se z vsemi štirimi borila zanj..pa je na koncu kar odpadel. Danes bilo jutro povoženih mačk - na razdalji 30 km, kar tri povožene. Pa da se folku v nedeljo zjutraj tak hudo mudi...

Hahaha:)) sem vedla:)) yeesss preveč si se začela za vzgojo tam zanimat Cookie:)))) Čestitke seveda... bo skoraj na vrsti praksa Naše ta mlajše dete se muli - ker ni štipendije, ker na splošno slab dotok denarja - nekak ji prioritete niso več jasne.. Jaz pa špar program in recesijo.. Ta večje dete štrajka s šolo - še celih šest izpitov do konca...njej pa se rahlo ne mudi...jaz pa zmatrana...ko sto hudičev..včeraj preštihala pol vrta -temeljito ga pognojila..in danes komaj premikam telešček. ) Pa moram k fotru pregledat krompir -menda ga ogromno zmzrnilo..pa mi ni (a nisem se nekaj hvalila s hektarskimi donosi:))) no, zdaj ni strahov kam bi z njim. Na gnoj očitno.

No - jaz sem prvi regrat nabrala že pred snegom.So se nekaj žalili sicer, da to pa je lanski...ampak jedli pa ga vseeno. No in zdaj sem komaj čakala, da gre sneg dol, pa da se sprehodim malo po bregih naših. Pa saj mi niti ni bilo treba daleč. Pri nas še suše ni.

OO to pa je bilo pje bom imela v mislih za drugič - recimo v soboto. Zdaj bom do vikenda cele dneve v službi, tako, da bo hitra prehrana na meniju (ala hrenavke in prežgana župa ) Na koncu sem iz skrinje potegnila bučkino testo - če se spomnite - imam ogromno ta oranžnih bučk in ko sem prerezala zadnjič eno, jo je bilo treba ponucat. Pa sem naredila iz polovice - bučkino juho -v bistvu lažem - bučke so se kuhale, pa je sestra prišla naokrog in sem ji kar kuho prepustila. Koliko se spomnim ni nič komplicirala - dodala nekaj smetane, pa sol, poper, malo kumine, lovorov list in to je bilo to. pa zmiksala. Jaz pa -ker sem ziheraš - not na kocke narezan kuhan krompir. (ker sicer nisem ziher, da bi kdo kaj jedel tole). In prišlo toliko juhe, da sem jo za 2x še dala v skrinjo. Z druge polovice sem naredila pire in nato testo za svaljke. Ker so vsi postrani gledali oranžne svaljke in z velikim nezaupanjem jedli tole...sem spet dala testo v skrinjo. Včeraj sem pa 2 velika krompirja pol zmečkala, dodala 1 že skoraj odtaljeno bučno testo, pa maslo, malo soli in moke in premesila tole. In moram rečt, da so bili svaljki potem odlični. ene sem popekla, druge pa skuhala in potem fliknila v drobtine.

Čestitam za diplomo:))) pa ubogat zdaj - nič telovadbe in naporov nekih..naj si telo in duh odpočijeta.. Prodala avto -za sto evričev ) se nekomu pač vse smeji jebat ga..in zdaj bom uradno šparala - neuradno pa nimam pojma, kak do drugega avta prit. Trenutno sem otroku zaplenila njen avtek. In pa - bo pestro naslednjega pol leta ali pa še več...

Nekaj bi moral še najt - prilogo neko močno, ki niso testenine ali riž...ker regrat že imam opran:)) pa krompir se tudi že kuha. malo sem pozna letos...kar se regrata tiče.

Lisica je mene tudi presenetila, ko sem jo prvič videla - predstavljala sem si veliko večjo žival - v naših krajih so kar domače, tako, da smo si na ti:)) (če se spomnim, da je pred leti nas srna skozi okno not gledala). Ampak- včeraj imela napeto - utrgalo mi zobati jermen na motorju afta...pa ventili, pa kaj vem kaj vse šlo...in zdaj čakam natančno mehanikovo diagnozo, z izračuni koliko bi kaj koštalo...ali koliko bi stal drug motor...in če mi se sploh splača... ja. ne vem zakaj je tole zdaj dobro.