Boudika

Argumenti? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif Je že boljš razpravljat o kuhi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Saj ste imeli Dommy v Politiki, pa ste jo pregnali. Zdaj pa nehajte jamrat...., pa nazaj k špargljem....

Ne verjamem, po moje se samo za vaš hmelj bojiš, da vam ga kdo ne ukrade

Tisto, kar dobim ali naberem, znam - hmelja pa res nisem še poskusila, na Štajerskem ga gojijo, če se ne motim,...

Zadnje dneve hodim mimo cvetočega bezga - kako lepo diši. Še premalo poznamo in uporabljamo te naravne dobrote - bezeg, bučne cvetove, koprive, hmelj, čemaž, regrat,.... Imam nekaj receptov za hmelj oz. hmeljeve vršičke, to je pa tudi vse - še nikoli poizkusila.

Nič mi ni jasno. Grem na roditeljski sestanek in slišim od razredničarke, da polovica staršev meni, da imajo otroci premalo domačih nalog, druga polovica pa, da jih imajo preveč. Ne vem, od kod se je vzela tista prva polovica staršev, ker osebno mi vsi jamrajo, da so otroci preobremenjeni (sploh v višjih razredih). Naši prvošolčki imajo večkrat na teden domačo nalogo, dostikrat čez vikend ali počitnice, včasih takšno, da moramo nujno pomagati - ni mi jasno, česa imajo premalo? Pa ni problem v pedagogih - naša razredničarka je zrela oseba, zna gledat na otroke celostno - se tudi sama zaveda, da je program prenatrpan, bi polovico gradiva vrgla ven, pa bolj delala na socialnih kompetencah, pa razvijanju reda. Ampak takole imamo.

Glede podobnosti z ljudmi, ki nas obdajajo - ljudje razvijamo najmočnejšo dinamiko s tistimi, ki so nam zelo podobni ali pa s tistimi, ki so zelo drugačni od nas. Če bi bili samo s tistimi, ki so nam zelo podobni, se ne bi razvijali, rastli, ne bi bilo ozaveščanja in napredka. Če bi bili pa samo s tistimi, ki so zelo drugačni, nekompatibilni z nami, bi se pa najbrž sesuli. Včasih se najdemo s tistimi, ki so na iste življenjske izzive odgovorili s povsem nasprotnimi rešitvami. In tukaj ponavadi ni možnosti za dolgotrajen odnos. Otrok pa prevzema vedenjske, vzgojne vzorce svojih skrbnikov. Bolj je pomembno, kateremu vzgojnemu vplivu je izpostavljen, kot kdo je njegov biološki starš. Včasih so stari starši tisti, katerim je otrok karakterno podoben. In potem se zadeva ponovi na vsaki dve generaciji. V življenju gremo skozi različne faze in dozorevanja in če se spremenimo, nam stari odnosi mogoče ne ustrezajo več. Moj bivši pa sedanji sta v marsičem različna, in njuna starša sta tudi v marsičem različna (so podobnosti, so pa tudi pomembne razlike). In enako velja za moja starša in mene, kot tudi za tasta in taščo. Sorodstvo mojega bivšega je bilo blazno posesivno, pa čeprav so živeli stotine kilometrov stran in smo se videli nekajkrat na leto. Čeprav sva z bivšim živela popolnoma neodvisno od njih, mi je bilo jasno, da se bodo vpletali v moje/najino življenje. Sedanja tast in tašča nikoli ne posegata v naše družinske meje. Lahko rečem, da ju imam rada, ker sta - zame seveda -, zelo fajn človeka. Se pa zavedam, da nimamo servisa babic in dedkov, da živimo povsem neodvisno, da se s starimi starši vidimo enkrat do dvakrat na mesec - če bi bilo drugače, stanje mogoče ne bi bilo tako harmonično. Z materjo sem imela borbe, sem morala meje postavljat zelo na ostro - ampak ravno zato odnos zdaj funkcionira. Vem, kaj pozitivnega lahko kot babica prispeva, česa ne more dati in otroka imata pač od nje največ, kar pač lahko da. Staršev in tasta in tašče kot odrasel človek več ne rabim (nekoč bodo najbrž oni rabili mene), odnose vzpostavljamo zaradi otrok, zaradi tistega, kar lahko čustvenega dajo kot stari starši. In na tem področju sem zadovoljna. Mislim, da smo se vsi potrudili.

Vem jaz, zakaj žali, kot vem tudi za druge. In zato tudi je politika takšna kot je in družba takšna kot je. In zato cenim Domoljubko, ker vem, zaradi česa se zavzema, za kar se zavzema. Drugi tukaj mi kradejo čas in energijo. Zdaj bom pa malo nehala bit futr in soba za psihoterapijo.

Zahrbtnost in strahopetnost sta sinonim zate, Pico. Na eno moje vprašanje nisi sposoben odgovoriti. Ne mislim bit tvoj futr ali kogarkoli drugega. Vem pa, da bi bile razprave v Politiki lahko konstruktivne, kultivirane in normalne, pa jih speljuješ v druge vode. Označil si me s partijko, zdaj še s komunistko - to je predalčkanje, sam si dal dokaze, da sta bila oba še kako povezana s partizanstvom. Poleg tega pa si me pravoverno popravil, da nisem uporabila nujne besede partija in neupravičeno uporabila besedo partizanstvo.

Dejstvo je, da si ti kot spreten manipulator, znaš privoščiti tako mene kot Domoljubko, pa še marsikoga drugega na tem forumu. Ma dej, še vedno nisi sposoben odgovoriti na eno samo moje vprašanje, ampak še naprej ščuvaš. Začela sem pa s problemom levice in desnice, ki si ga spretno speljal v svoje vode.

Ej, če ti zapise raznih Črnih Blogov, Očancev, Picotov in ostalih doživljaš kot resno razpravo, vsaka ti čast. Da o tem, da sploh ne reagirate na njihove primitivizme, ko ima nekdo drugačno mnenje od njihovega, ne govorim. Se pa moram vprašati o svoji prisebnosti, da se mi da sploh s tem ukvarjat. V bistvu sem hotela pred nekaj tedni komentirat en članek v SLO, pa ste me potegnili v tole.... Seveda si se takoj zapičila, zelo si predvidljiva- pa če bi sledila svojim nasvetov o modrosti, bi tudi ugotovila zakaj.

Ker si tako pogumen - še vedno nisi povedal, kdo ste tisti, ki odkrivate vedno nove čudovite stvari o meni, nazadnje recimo nedavno vznikla Črni Blog in Očanec? Domoljubka imam sicer za izjemno inteligentno osebo, omejene kognitivne sposobnosti bi prej pripisala komu drugemu. Nimam pojma, kdo si in si tudi ne želim vedeti. O brskanju po zapisih bi lahko povprašali tebe, glede na to, kolikokrat omenjaš moje najbolj osebne izpovedi v najbolj perverznem kontekstu. Ščuvanje in nepoštenost je pa tvoja domena, kot širjenje nestrpnosti - od seksizmov, nacionalizmov, itd. A se tebi zdi podlaga za resno razpravo to, da se nenadoma pojavita dva nova nicka (na forumu, kjer praktično ni novih forumašev) in se takoj spravita na Domoljubko (in delno tudi mene)? Ali zmerjanje mene s komunistko, partijko, partizansko kurbo, zaposleno v državnih službah, pripisovanje Domoljubki nekega fašizma, nacizma, itd., da ne bom zdaj arhivirala vsega?

Nimam pojma, A dej no. Prvič, sem doživljala takšne primitivne odzive in provokacije, ko Domoljubke sploh še ni bilo v razpravah o Politiki. Ko sem zagovarjala ohranitev javnega sektorja, sem bila vse, samo človek ne. Po novejših razkritjih se je večina potegnila v mišjo luknjo in ne omenja več te teme. Domoljubka je pač predana svoji ideji, kot vsi idealisti in s tega stališča jo razumem. Tudi sama sem podpirala vstajniško gibanje in že takrat je bilo ogromno zajebavanja, tudi Marse, ki sploh ni več aktivna na tem forumu. In tisti odgovor vašega PDM-ja se tebi zdi podlaga za resno razpravo?

O resni razpravi me poučuje nekdo, ki je v vsakem trenutku pripravljen na razčlovečenje drugega, če ne ustreza njegovim kriterijem in mnenju? Pokvarjen, pervertiran v dno duše in strahopeten si ti in brez kulture, pa prav tako anonimen. Natančno to je odziv foruma, kadar je moje mnenje malenkost drugačno od enoumja. Osebne diskvalifikacije in teorije zarote, ko ne zmoreš enega dostojnega argumenta. Aha, odkrili ste - uporabljaš množino? Kdo točno je še odkril - imena in priimki, ker si baje iskren in pogumen.

Neke malenkostne razlike so. Desnica dokaj dobro opravlja svoje poslanstvo, levice v vsebinskem smislu praktično nismo imeli, preprečevala je zgolj poskuse desnice, da bi prepovedali abortus, poskušala razširiti pravice istospolno usmerjenih, se zoperstavljala potvarjanju zgodovinskih dejstev, da domobranci niso bili pod okriljem okupatorjeve operative, itd. V smislu izkoriščanja politične oblasti in koruptivnosti pa ni zaznati nekih razlik. Saj ravno na tem nivoju razumem Domoljubko in njeno angažiranje tukaj - ni aktivne civilne družbe, ki bi presegala te anomalije. Čeprav niti to ni čisto res, če ne bi bilo določene angažiranosti civilnega dela družbe, bi bilo še huje. Eden od mnogih primerov je TTIP. In te forumske kregarije so posledica različnih motivov za naše pisarije. Domoljubka želi resne razprave, večina bi raje gladiatorske igre in sproščanje frustracij.

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/z-domobransko-prisego-proti-rdeci-zvezdi.html Ni moje opredeljevanje, zgolj v branje

Sicer ne vem, kaj naj bi me povozilo, ker ni napisal nič drugega kot jaz. Razen, če bi se radi prepirali zaradi oslove sence iz osebnih razlogov (ali ideoloških). Tole je pa za v anale človeške psihopatologije (tvoje, da se razume).

Sprašujem se, zakaj tebe pa Črnega Blogca Iknee ne pošilja rastlinic nabirat? Angela Vode je bila partizanka. Kot Igor Torkar in mnogi drugi, kasneje obsojeni. S tem se boste pač morali sprijazniti. In sem lepo napisala, da se je to dogajalo v komunističnem sistemu. Je pa definitvno zmagala v svojem boju za človečnost. Je pa res, da se ti ljudje niso napajali s sovraštvom, tako kot ti.

Angela Vode je bila svetel primer partizanskega idealizma, načelnosti, neuklonljivosti. Veliko najboljših ljudi iz partizanskih vrst je končalo na zmontiranih procesih, v taboriščih in zaporih. Sistem jo je pahnil v socialno smrt, preživela je zaradi skromne podpore nekaj prijateljev. Umrla je v poznih devetdesetih, če se ne motim, zagotovo v pozni starosti in odločila se je, da bo šla v smrt zavestno, s tem, da je nehala jesti. Pisala je dnevnik o tem, kar se ji je dogajalo - dokumentirala tisto skrito stran komunističnega sistema. Gradivo je objavil njen nečak, ki je, če se prav spomnim, živel v ZDA. Njen delo Skriti spomin je odličen dokument manj znane strani povojnega obdobja oz. načina preganjanja lastnih ljudi. V zadnjih desetletjih je izšlo ogromno dotlej neznanega gradiva o povojni preteklosti. O Dachauskih procesih, Golem otoku, pričevanj žrtev, ki so preživele povojne poboje, itd. Danes je na voljo ogromno dokumentov in pričevanj o preteklosti vseh vpletenih strani. Problem so interpretacije in nerazčiščenost s preteklostjo. Vsaj tukaj, pa tudi v javnosti nisem zasledila, da bi kdo govoril o preteklosti na idealističen način. Ta del zgodovine prejšnjega sistema je znan in ga ni do sedaj nihče zanikal. Probleme delajo ljudje, ki ob vsaki omembi delavskih pravic, javnega sektorja, socialne varnosti, skačejo v zrak in začnejo mahati s povojnimi poboji in totalitarizmi. Ki vsakega, ki ni celostno privržen novi ideologiji, označijo za branilca zločinskega sistema. In ki na drugi strani v tem delu komunistične preteklosti iščejo opravičila za rehabilitacijo domobranske vojske in zanikanje odgovornosti Cerkve za razpihovanje nestrpnosti in ščuvanje v bratomorno vojno. Zaradi takih ljudi, kot je bila Angela Vode in takšnih je bilo ogromno (veliko več kot pa tistih, ki so žal ta partizanski boj zlorabili), se mi pa zdi etično in spodobno, da se ne pljuva po partizanskem gibanju in po odporu proti nacizmu in fašizmu.

Ja, tako bi rekel okupator - ki vemo, kaj je zelo civilizirano počel http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif Kdo so tisti, ki jih muči, da ima nek narod svojo identiteto, samozavest, zgodovino, kolektivni spomin? Ki jih muči, da se nek narod s pieteto spominja svojih žrtev in ne pozablja?

Aja, od samostojnosti naprej še nikoli nisem šla na kakšno partizansko proslavo - zaradi vsega, kar se danes dogaja, bom letos šla na proslavitev dneva zmage.

Sodiš po sebi! Tvoj osebni motiv je sprožat čustvene reakcije, ne! Še vedno nisi povedal, kaj so počeli tvoji predniki - je tako težko? Jaz sem tista, ki je o vsem tem že pisala, kaj zajebavaš! In če še enkrat povem - na žalost mnogih, ki radi indoktrinirajo - kot odrasel človek sem raziskovala svoje korenine, ker tudi jaz ne verjamem subjektivnim zgodbam, ampak ne zaradi partizanstva, zaradi drugih družinskih stvari. In tako sem ob tem prišla do druge svetovne vojne. Obstajajo dokumentirani arhivski okupatorjevi zapisi o mučenjih, obstaja publikacija o delovanju tigrovstva, obstajala so poročila o diverzantskih akcijah. Same zase pričajo nekatere nikoli obnovljene, med vojno požgane vasi. Obstajajo moji izseljeni sorodniki, odpeljani v taborišča, nekateri za posledicami umrli kmalu po vojni. Obstaja tabla na hiši, kjer je okupator ljudi (sicer ne mojih sorodnikov) žive zažgal. Je dovolj žrtev za tvoj sadizem? Človek, ki sicer ni moj krvni sorodnik, je pa zelo blizu moji družini, je v partizanskih bojih izgubil očeta in vse brate in sestre. Moji predniki se niso z ničemer hvalili. Kot otrok sem poslušala zgodbe, ki jih v času čaščenja partizanstva in zmagovitosti niso mogli javno pripovedovati. Od babice, ker ded o tem ni govoril. Babica je z enako sočutnostjo govorila o partizanih in Nemcih. Nahranila je ene in druge, tudi če je bilo to takrat smrtno nevarno, tudi med okupatorskimi vojaki so bili samo ljudje, nasilno mobilizirani. Danes vsi tako radi poudarjate samo masakre in sovraštvo med vojno. S sočutjem je govorila o domačem izdajalcu, ki je bil takrat le mlad poba, indoktriniran od drugih. In se mu je oprostilo, v nobeno jamo ga niso vrgli. Mnogo naših ljudi je bilo deportiranih v Dachau, zaradi sodelovanja s partizani. Nacistični oficir je izpustil mojo babico, visoko nosečo, z dvema majhnima otroka, ko ga je v nemščini vprašala, če ima tudi sam otroke. Govorila je o tem, kako so v partizanski enoti prosili svojega komandanta za življenje ujetega Nemca, ki je imel s sabo sliko svoje družine, svojih otrok. Mojega deda so poskušali komunisti po vojni likvidirati, ker je nasprotoval pobojem nekaj nedolžnih ljudi (šlo je za osebne obračune). Zaradi vsega se je izpisal iz partije. Samo majhen izsek iz zgodovine. Moji predniki me nikoli niso navdajali s sovraštvom do nikogar. Kar je bilo, je bilo kritičnosti do komunizma, Tisti, ki imate tu probleme s svojimi predniki, bi bil mogoče čas, da to zaključite ali pa si ozdravite kje drugje. In da ste sposobni ločiti med ljudmi, ki so tudi v vrstah partizanstva zagrešili kakšne zločine in med tisto veliko večino, ki je ogromno žrtvovala, da tudi vi danes lahko sedite na svojih prekletih ritih za računalniki in pišete v slovenščini. In izobešate slovensko zastavo.

Jaz sem ogromno govorila o tem. Zakaj ti skrivaš zgodovino svojih prednikov? Sploh pa - zakaj je treba nenehno pogrevati to temo, s kakšnimi osebnimi motivi? Kaj še nimate razčiščeno? Vse smo že povedali, vse, kar je bistveno. Razumem, da prihajamo komentirat to, kar se objavlja v medijih - tudi o partizanstvu in domobranstvu, da pa se pogrevajo ene in iste osebne zgodbe med enimi in istimi forumaši, kaj pa vem...

Anne, kaj pa vem - meni se zdi precej bolj zaskrbljujoče, da se na nas pritiska, da častimo nacizem in fašizem kot to, da imajo ljudje pozitiven odnos do lastnega upora proti nacizmu in fašizmu, kar partizanstvo je bilo. Kakor komu drago. Če pa ne zmoremo pozitivnega odnosa do lastne identitete, do lastnega kolektivnega spomina, do upora proti uničenju nekega naroda, če danes ne smemo niti omeniti več partizanstva, kar je del naše zgodovine, potem to tudi demokracija ni več, ampak nov totalitarizem. Uničevanje, amnezija kolektivnega spomina in demoniziranje vsakega upora je natanko to, kar je del vsakega sistematičnegal koloniziranja nekega naroda.