Boudika

Ta film me ni ravno navedel na razmišljanje o stari zavezi, bolj sem razmišljala kako prekleto težko in nevarno je loviti delčke resničnosti, ki pridejo do nas.

Viš, kako sugestije pomagajo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Dejte malo zmeditirat, se pomirit, jaz grem tudi.

S kamero do bojnih skupin v Siriji. Posvečeno ubitemu snemalcu.

Je tudi ezoterični pristop fajn prebrat. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png No, moram reči, da s pomočjo - če je šlo za tiste, ki so jo res rabili, nisem imela slabih izkušenj. Tudi pri prostovoljstvu ne. Saj bistvo pomoči ni v tem, da delaš namesto drugega - kar bi lahko sam. Veliko ljudi je, ki rabijo samo en majhen delček, ki ga ne zmorejo sami in gredo potem naprej - in taki so ti najbolj hvaležni. Sploh nimam izkušenj s takimi, ki recimo ne bi želeli delati. Kvečjemu z ljudmi, ki so obupno želeli delo. Večina priseljencev si želi dela in dostojnega življenja. Bolj so problem razni posredniki in financerji, ki razpoložljive vire pomoči razporejajo neracionalno, kar nekaj po svoje, brez razumevanja ali jih celo zadržujejo zase.

Hvala za tvoje domnevne poskuse izobraževanja, ampak če ne bi počel tega, kar meni očitaš, bi se vsaj v minimumu potrudil razbrat bistvo mojega pisanja (ki ga nisi komentiral). Tista definicija, ki si si jo privoščil in je zate iskanje dlake v jajcu, pomeni razliko med globinskim razumevanjem in med nekim pavšalnim obsojanjem raznoraznih organizacij. Če bi prebral moj zapis, bi videl, da se strinjam in da verjamem podatkom, da je zaradi priseljenstva stopnja kriminala narastla (to dejstvo mi je bilo znano veliko preden je izbruhnila begunska kriza). Norveška in Švedska se dajeta kot primer zato, ker je bila tam pred priseljevanjem (v primerjavi z drugimi zahodnimi državami) stopnja kriminala izjemno, izjemno nizka. Za ostale poste je pa normalno, da si jih ljudje ne morejo zapomnit, ampak o problemu islama in priseljevanja sem tu tudi že pisala. Problem je v tem, če se ne loči funkcije nekaterih organizacij od priseljevanja. In med posameznimi organizacijami. Amnesty International ima precej drugačno vlogo in pooblastila kot Karitas, recimo. In folk ne razume, da tisti, ki delajo z ranljivimi skupinami, delajo z vsemi enako, tako s svojimi državljani, kot s tujci. To je njihovo poslanstvo, temeljna etika. Koliko je bila večina tukaj v stiku z vsemi temi organizacijami, da se dajejo takšne pavšalne ocene? Kolikor jim je mogoče marsikaj očitati in sem marsikaj videla - če česa nisem videla, so bile to jokajoče aktivistke s kofetarskih društev, kot je tvoja podcenjujoča opazka. Tisti linki, ki mi jih ti popaš, govorijo o posledicah priseljevanja, ki traja že desetletja - priseljevanje pa je posledica prostega trga - izmenjave ponudbe in povpraševanja po delovni sili. To ni posledica aktivizma za človekove pravice in dobrodelnosti. Sem že pisala o neodgovornosti evropske politike, ko se je ljudi samo sprejemalo kot delovno silo, ni se pa delalo na integraciji. Nihče se ni spraševal o njihovi kulturi, niti se ukvarjal z njo. Sicer je pa to veliko širše vprašanje - ker tudi znotraj ene nacionalnosti se pogosto oblikujejo neke vrste geti, urbana naselja s priseljenci s podeželja, npr. - naselja, ki nimajo nobene identitete, z veliko stopnjo kriminala, odtujenosti, itd. To je problem sodobnih trendov. Ne strinjam se pa z dokaj razširjenim mnenjem, da priseljenci kar vsi po vrsti trdovratno vztrajajo pri nekaterih svojih vrednotah, ki so nezdružljive z evropskimi in se kar vsi po vrsti ne integrirajo. Čisto odvisno od posameznika, tudi od skupnosti. Aktivizem proti obrezovanju ženskih spolovil (govorim o priseljencih na splošno) je povezan s stikom Evrope s priseljenstvom in tudi mnoge priseljenske ženske aktivno delujejo v tem. Tudi evropske države so bolj ozavestile potrebe po integracijski politiki. V vsakem primeru, sem že napisala, vprašanje islama je v Evropi že dolgo, brez begunstva. In nekateri se obnašajo, kot da nikoli prej zanj niso slišali. Kot da je begunstvo s tem kaj spremenilo. Kakorkoli se strinjamo o izvorih problema, če bodo ljudje iskali dlako v jajcu pri vsakem posameznem beguncu, ki bo kaj naredil narobe in se šli križarsko vojno proti islamu, bomo enaki določenim ekstremistom, ki naj bi se jih bali.

Zagotovo, da se te problem nasilja dotakne - zdaj je ta tema že nekajkrat omenjena, prej je že Omar celo zelo vehementno povezoval vpliv določene dobrodelnosti na porast spolnega in drugega nasilja. Sem že napisala, da je problem zelo primerljiv s t.i. južnjaki pri nas. Najbrž velja za politično nekorektno reči ali vsaj za predsodek, da je s priseljevanjem južnjakov razmerje med nasilnimi dejanji in številom prebivalstva precej višje - ampak sama to verjamem. Kot verjamem, da obstajajo statistični podatki za porast nasilja v Skandinaviji in drugod na zahodu, povezani s priseljevanjem tujcev - predvsem z juga. Zavrnit nekomu pomoč z argumentom, da ogroža druge - ja, če gre za konkretno osebo s kriminalno preteklostjo - kako lahko zavrneš pomoč celi skupnosti z enakim argumentom? Predstavljam si, kako bi to izgledalo v praksi. Mene je posilil južnjak - ampak še vedno je spolno nasilje za moje pojme univerzalen problem in moje prepričanje je, da tisto, kar lahko naredim je, da o tem nisem tiho. Da razbijam tabuje. Ker tabuji ščitijo storilce. Pa ravno na tem forumu sem dobila sporočilo, da se o tem ne govori. Da to je tabu. In celo zelo ponižujoče, nasilno obnašanje zaradi tega mojega razkritja. Kolikor je tu moraliziranja o zaščiti žrtev, ko je treba nekomu preprečiti vstop, ob samem problemu spolnega nasilja forum pade na celi črti. Če povlečem črto. Ali naj se po vaše osredotočim na to, da ščitim potencialne žrtve spolnega oz. kakršnegakoli nasilja z nesprejemanjem Hrvatov, Srbov, Bošnjakov, Makedoncev, Albancev, itd. v Slovenijo? Ker prej ali slej naredijo pizdarijo? Naj bi se zavzemala, da ne prihajajo bosanski begunci v času vojne? A kdo razume, kaj to v praksi pomeni?

Jih je precej, ja. Ampak v mislih sem imela bolj nestabilnost. Nova vojna žarišča. Mislim, da gre fokus v čisto napačno smer. Ni toliko vprašanje kdo in kaj so muslimani, ampak nestabilnost Afrike in Bližnjega vzhoda. In brezperspektivnost, seveda. Kaj bo svet naredil v tej smeri? Vidim eno pomanjkanje vizije. Da je to samo njihov problem - tega ne kupujem. Ker so postali problem zaradi vmešavanja drugih.

Turčija je na robu državljanske vojne. Za razmislit o posledicah.

Itak. Pozablja se, koliko jih je razseljenih po Bližnjem vzhodu.

Ja, itak to podpiram. Če bom prosta tisti čas, tudi pridem. Je pa res, da vem, da to ni zadosti.

To tudi mene zanima in že od začetka sprašujem, kdo bo umiril krizna žarišča. Predlogi...

Če se grem jasnovidko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png , napovedujem vedno večje valove prebežnikov - zaradi vojn, revščine in klimatskih razmer. In ni rečeno, da ne bomo mi med njimi. Napovem že zdaj - da boš vedel čez pol leta, kaj sem govorila http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Ja, in kaj? Vse to je jasno. Tudi begunci se morajo ubadat s problemi, ki jih niso sami zakuhali. Tudi v drugi svetovni vojni so najbolj nastradali tisti, ki z vzroki niso imeli nič.

Veste kaj - Brezo, Gold in Shamano - te ista jamranja sem poslušala od zaposlenih na Slovenski filantropiji, ki so bili od države plačani, da pomagajo beguncem. Tudi nekaterih, ki so bili nekoč sami begunci. Zanimivo, ne. Vem, kako "kvalitetni" so bili nekateri projekti, podprti s proračunskimi sredstvi. Tam so bili ljudje, ki so izgubili vse. Vrnili bi se, če bi se imeli kam in tisti, ki so se lahko, so šli nazaj. Nekateri so si pri nas ustvarili družine, nekateri naredili kariero. Nekateri so imeli v Sloveniji že svojce, ki so tu delali in so lahko poskrbeli za svojo družino. Pa po koncu vojne v Bosni zopet zgradili dom. Slovenija zaradi beguncev ni bankrotirala. Jo je pa spravilo na tla marsikaj drugega. O ekonomskem vidiku. Na zahodu imamo dober standard, ker kupujemo poceni izdelke, ki jih izdeluje poceni delovna sila na vzhodu - te tuje države niso postavile meje vdoru našega kapitala. To nas ne moti. Moti nas, če ta delovna sila pride k nam in želi delati pri nas. Torej - na prednosti, ki nam jih nudijo drugi svetovi, hitro pristanemo, na potrebe drugih malo manj.

Kdo naj bi to uredil, kdo naj bi krizo prekinil na njenem izvoru - če vemo, da se zaradi geopolitičnih interesov krizna žarišča nenehno poustvarjajo?

Jutri naj bi bilo lepo, Čebelica - nova šansa za nabiranje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Od gob prepoznam žal samo jurčke in lisičke - sem jih pa ravno danes dobila - jurčke - ima da so na žaru - bom lahko konkurirala Shamanu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Imam občutek, da se ljudje ne zavedajo, kakšne spremembe je na globalni ravni povzročila zahodna civilizacija. Ne zavedajo se niti vzrokov, niti odgovornosti, niti razsežnosti posledic. Kaj šele, da bi se pripravljali nanje. Ja, so bile vedno tudi druge imperialne sile, kolonialni pritiski, zavojevanja - ampak nič ni primerljivo z zahodno civilizacijo. Svet je izjemno nestabilen. Nerazumljivo je, da so begunski valovi presenečenje. Nerazumljiv je pretres ob tem, kar se dogaja. Do sedaj nam je bila (z naše strani povzročena) beda samo lepo skrita in zapakirana. Zdaj nas gleda v oči. In kaj bomo - gledali stran? Se skrili za svoje vedno višje zidove, dokler ne bomo za njimi strohneli? Beguncev ograje ne bodo zaustavile. Mar ni to jasno? Preseljevanja bo vedno več. Vse več bo mešanja kultur. Ta nezmožnost soočiti se s posledicami lastne politike.... Ne moremo preprečiti prodora tujih ljudstev - ne samo beguncev, tudi vseh drugih. Lahko kvečjemu razumemo, zakaj se to dogaja in zakaj se bo v še večji meri dogajalo. Sebe in druge bomo morali učiti strpnosti, odprtosti, prilagajanja in solidarnosti. Evropa ne bo več ista. Seveda obstaja druga pot - ampak ta druga pot pomeni uničevanje, razkroj. V svetu, ki je tako usodno, neizogibno medsebojno prepleten - postavljati ograje, zidove? Noro. Nesmiselno. Nasilno.

Enako bi lahko trdil za zahodno civilizacijo (razen ninđa obleke). Moram reči - kar sem bila v stiku z muslimanskimi ženskami, ki živijo pri nas - so mi delovale bolj samozavestne in avtonomne - tudi v odnosu do moža - kot Slovenke. Sem bila čisto presenečena - glede na prevladujoče stereotipe. Tudi vseh kristjanov ne moreš metati v isti koš - niti vsake nacionalnosti posebej.

Saj te razumem. Me je na podoben način grabila jeza na nekem drugem področju. Ugotoviš, da ne moreš preko sistema in mentalitete ljudi. Ogromno energije gre za minimalne rezultate in še sebe na koncu marginaliziraš. Nekako sem se sprijaznila, da gre pri nas vse s polžjimi koraki in z minimalnimi spremembami. Omenjeni predlog zakona je vsaj neka minimalna izboljšava - po mojih izkušnjah drugače ne gre. Verjamem, da bi mi vsi raje avstrijske plače - a smo zmožni to sistemsko uresničit? Kar se tiče predloga - imajo že zbranih potrebnih 5000 podpisov, se mi zdi, da so kar dobre možnosti, a je možno, da bi poslanci ta predlog zavrnili?

A pri vas že nabirate gobe?

Aha, vest http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png . Tu ni rešitve. Ker, če nič drugače - nevede in nehote pobijemo ogromno mikro bitij. Kaj pa vsa dezinfekcijska sredstva? Nimam odgovora. Pajke, polže, kobilice in podobno brez problema odnesem ven. Muhe sicer niso nevarne, ampak nadležne. Na srečo jih niti nimamo, tako da mi je prihranjen ta problem vesti. Komarji me pa iritirajo. In j...ga - tukaj sem pa morilska. Izbira je ta - ali igram mazohistko in pustim, da me pikajo ali plačajo svojo nadležnost. A pitje krvi je humano dejanje? S pajki je pa tako - ker so koristni, (pa spet morilski za določene vrste) in nas ne mučijo, jih brez izjeme spustim na prostost. Bi pa najbrž vsi ravnali drugače, če bi pri nas živele smrtonosne vrste pajkov. Ker izbiraš med življenjem pajka (ali druge smrtonosne živali) in svojim življenjem. Ni vse tako preprosto.

Pri nas sta že oba tamala letos izkusila pik - ne sicer sršenov, ampak ose in čebele. Je pa pik zelo hitro izzvenel. Čakanje, zamujanje - so velike razlike med poslovnimi in neformalnimi srečanji. In velike razlike med kulturami. Prezgodnji prihodi pri daljših obiskih so lahko za gostitelje neprijetni, celo znak nekulturnosti. Z izkušnjami in časom ljudje postavljajo neka nenapisana pravila. In pri tistih, s katerimi se mi srečujemo, se dogovorimo za srečanje po določeni uri - se pravi, kadarkoli po tisti uri. In to po izkušnjah pomeni vsaj pol ure kasneje in človek se pač temu prilagodi . Eni naši gostji je bilo nerodno, ker je prišla točno ob uri (priganjal jo je njen mož Švicar - kateremu je nedoumljivo, da se zamuja in mu ni mogla dopovedati, da je pri Slovencih drugače), vsi ostali povabljenci so pa prišli skoraj uro kasneje. Jaz imam hibo velike nestrpnosti, zastoji, kolone, čakalne vrste, gneča - vse to mi dviguje pritisk. In v dolgih čakalnih vrstah se učim od drugih - potrpežljivosti. Treniram potrpežljivost - ker mi je dejansko manjka v življenju. Mi je pa všeč ena lepa, razumna gesta v dolgih čakalnih vrstah pred blagajnami - da spustiš nekoga z enim artiklom naprej, če imaš pred sabo poln voziček robe. Mi je to všeč pri drugih in tudi sama to delam.

O Beli bratovščini ne vem nič. Ma mislim, da so bile tu v igri večinoma objektivne okoliščine - da Slovenci nismo imeli v preteklosti zakoreninjenega konflikta, kot so ga imeli medsebojno Hrvati, Srbi in Bošnjaki. Sem se samo spomnila te meditacije kot primer kolektivne naravnanosti za mir. Enako se mi zdi v življenju posameznika - objektivne okoliščine imajo zelo veliko vlogo - ne moreš mimo tega. Spreminjaš pa lahko svoj odnos do zunanjega sveta in do sebe, v tem imaš neko pogojeno moč.

Tisti, ki so dovolj stari, se mogoče spomnijo, da je po napadu Jugo armije na Slovenijo (ob razglasitvi neodvisnosti) potekala radijsko vodena meditacija za mir v Sloveniji. Ljudje naj bi kolektivno vizualizirali področje Slovenije, ki ga preplavlja mir. A smo po tej tvoji teoriji plačali to na kakšen drug način, se da debatirat.