Zdravje v sožitju z estetiko narave

[Guest Kaktus]

Po krajšem pregledovanju foruma mi je vžgalo, da pogrešam tematiko, s katero se pravzaprav ukvarjam že celo življenje in se mi zdi bistvenega pomena za bivanje. To je neposredna narava. O njej sicer govorimo ves čas, vendar nisem zasledil skoraj nobene teme, ki bi se dotikala sožitja z naravo, estetike in dihanja z okoljem. Berem polno obesed o ekologiji, o zdravju, meditaciji in takih rečeh, pa vendar sem nekako fizičen človek in je moja meditacija cvetje, vrtovi, sožitje z naravo in čutenje teh bitij. V vsej svoji skrbi za kite, delfine, ozonsko plast in taka sranja smo pozabili pogledat dva metra okoli sebe, kjer imamo prvi stik z življenjem okoli sebe.

V naravi najdemo svoj mir. Tega iščem že odkar se poznam, vendar na nek specifičen način. Ta mir sem vnesel v svoj dom na tak način, da mi ga ni treba iskat nekje zunaj. Ta mir mi dajejo rastline in ni naključje, da so to rastline, ki uspevajo v krajih, kjer je mir, tišina - in praznina, v kateri začnem poslušat samega sebe.

Debatirali smo o zdravilnih zeliščih, o meditaciji, o drevesih... vendar sem poseben mir začutil tudi v urejenih okoljih. Ni čudnega, da si ga skušamo uredit tudi doma. Vendar se mi zdi, da kljub obilici zelenja ne najdemo vezi med sabo in eno samo samcato cvetlico, ki nam raste na vrstu.

Če si boste zaželeli miru in estetike, pojdite v Mozirski gaj. Ni reklama, tam prebijem vsako leto vsaj dva tedna poslovno in v prostem času zadiham s parkom. Tu je nekaj slik.

Čarovnija je v cvetju, ne v kavi ali kartah.

 

 

[janko]

Po krajšem pregledovanju foruma mi je vžgalo, da pogrešam tematiko, s katero se pravzaprav ukvarjam že celo življenje in se mi zdi bistvenega pomena za bivanje. To je neposredna narava. O njej sicer govorimo ves čas, vendar nisem zasledil skoraj nobene teme, ki bi se dotikala sožitja z naravo, estetike in dihanja z okoljem. Berem polno obesed o ekologiji, o zdravju, meditaciji in takih rečeh, pa vendar sem nekako fizičen človek in je moja meditacija cvetje, vrtovi, sožitje z naravo in čutenje teh bitij. V vsej svoji skrbi za kite, delfine, ozonsko plast in taka sranja smo pozabili pogledat dva metra okoli sebe, kjer imamo prvi stik z življenjem okoli sebe.

V naravi najdemo svoj mir. Tega iščem že odkar se poznam, vendar na nek specifičen način. Ta mir sem vnesel v svoj dom na tak način, da mi ga ni treba iskat nekje zunaj. Ta mir mi dajejo rastline in ni naključje, da so to rastline, ki uspevajo v krajih, kjer je mir, tišina - in praznina, v kateri začnem poslušat samega sebe.

Debatirali smo o zdravilnih zeliščih, o meditaciji, o drevesih... vendar sem poseben mir začutil tudi v urejenih okoljih. Ni čudnega, da si ga skušamo uredit tudi doma. Vendar se mi zdi, da kljub obilici zelenja ne najdemo vezi med sabo in eno samo samcato cvetlico, ki nam raste na vrstu.

Če si boste zaželeli miru in estetike, pojdite v Mozirski gaj. Ni reklama, tam prebijem vsako leto vsaj dva tedna poslovno in v prostem času zadiham s parkom. Tu je nekaj slik.

Čarovnija je v cvetju, ne v kavi ali kartah.

 

 

 

x:Dx

 

drgač pa...

[free]

Fajn, da si odprl to temo in veliko stvari si fajn napisal.

 

Imam pa komentar na tvoje pisanje:

Vsakdo isce in morda najde boga, lepoto, skladnost, harmonijo, navdih, upanje, motivacijo, mir in umirjanje, ter podobno... v tistem kar je njemu blizu. V cemer se lazje poveze s svojo duso, enostjo, ipd. Tistim zunaj njega, kar ga motivira in povezuje z notranjo mocjo in vspodbudo. Neglede na to, ali je to clovek, rastlina, zival, vse ali sele iskanje.

Govoriti da je eno bolje kot drugo, pomeni ne poznati bistva kot tudi smisla ne. Tako locevanje pomeni zgolj ne biti v enosti, ne biti v tem.

Kdor se v enosti zaveda vrednosti enega, se tesko ne zaveda vrednosti drugega, saj se zaveda povezanosti enega in drugega, oz. tistega kar v dvojnosti locuje.

 

Pa da ne posplosujem prevec; so ljudje ki so lepoto ze doziveli in jo tudi dozivljajo. Nadalje, pa si zelijo tudi ohraniti to kar imenujejo lepoto in navdih. Tako tudi nekateri ekologi, naravovarstveniki, biologi, kot ljudje, ki se ne ukvarjajo poklicno z dejavnostjo ohranjanja okolja na tako bolj direkten nacin. Torej lahko gledamo pobudo ohranjanja razlicnih zivalskih in rastlinskih vrst tudi kot napredek cloveka. Ko iz dolocen pasivnosti oseba voljno aktivira svojo energijo z namenom ohranjati tisto, kar ceni kot vredno. Ali temu res tako, pa je verjetno odvisno od posameznikovega namena in motiva.

 

Pogresas nekaj s cimer se ukvarjas celo zivljenje. No ja, fajn, da si odkrit.

V kolikor pa si zelis ljudem podariti tvoje izkusenje, znanje in dozivljanje, pa bos sigurno naletel tudi na odprta usesa in umove nekaterih ljudi.

 

Ljudje so, ki vidijo dva metra okoli sebe in tudi dlje, a ne gledajo nujno v isti smeri snovnega sveta, kljub temu, da jim je nacin "gledanja" skupen.

 

 

Po krajšem pregledovanju foruma mi je vžgalo, da pogrešam tematiko, s katero se pravzaprav ukvarjam že celo življenje in se mi zdi bistvenega pomena za bivanje. To je neposredna narava. O njej sicer govorimo ves čas, vendar nisem zasledil skoraj nobene teme, ki bi se dotikala sožitja z naravo, estetike in dihanja z okoljem. Berem polno obesed o ekologiji, o zdravju, meditaciji in takih rečeh, pa vendar sem nekako fizičen človek in je moja meditacija cvetje, vrtovi, sožitje z naravo in čutenje teh bitij. V vsej svoji skrbi za kite, delfine, ozonsko plast in taka sranja smo pozabili pogledat dva metra okoli sebe, kjer imamo prvi stik z življenjem okoli sebe.

V naravi najdemo svoj mir. Tega iščem že odkar se poznam, vendar na nek specifičen način. Ta mir sem vnesel v svoj dom na tak način, da mi ga ni treba iskat nekje zunaj. Ta mir mi dajejo rastline in ni naključje, da so to rastline, ki uspevajo v krajih, kjer je mir, tišina - in praznina, v kateri začnem poslušat samega sebe.

Debatirali smo o zdravilnih zeliščih, o meditaciji, o drevesih... vendar sem poseben mir začutil tudi v urejenih okoljih. Ni čudnega, da si ga skušamo uredit tudi doma. Vendar se mi zdi, da kljub obilici zelenja ne najdemo vezi med sabo in eno samo samcato cvetlico, ki nam raste na vrstu.

Če si boste zaželeli miru in estetike, pojdite v Mozirski gaj. Ni reklama, tam prebijem vsako leto vsaj dva tedna poslovno in v prostem času zadiham s parkom. Tu je nekaj slik.

Čarovnija je v cvetju, ne v kavi ali kartah.

[Guest Kaktus]

Temo sem načel v smislu - če želiš biti srečen, postani vrtnar. Simbolično, ampak konkretno.

No ja, nekaj besed sem uporabil namenoma. Vendar bom o ekologiji debatiral tam, kjer je odprta ustrezna tema. Ta z ekologijo nima neposredne zveze. Čeprav je šla debata takoj na filozofski nivo, jo bom skušal spravljat nazaj na praktičnega. Namen je ravno v tem - iskanje načinov, kako se izkopat iz filozofiranja, iz fotelja, v zdravilen stik z naravo. Sem pač praktičen človek in me zanimajo predvsem dejanja in osebna iskustva.

Stik z estetiko narave ni univerzalen. Mislim pa, da bi z njo drugače ravnali, če bi jo čutili bližje, bolj osebno in jo znali opazovat.

Mir, ki ga iščemo v naravi, JE zdravilen. Jaz sem svoj mir že zdavnaj našel - nč bat. Vendar, ko pomislim na razne bioenergetike, zdravilce, odganjalce urokov etc - (če smo že na takem forumu) me čisto laično zanima, ali zdravilec, ki začuti, da bi nekemu pacientu najbolj koristilo sobivanje z naravo, to zna tudi aplicirat nanj. Razumem to - energija - vesolje - kozmične sile, blablabla... ampak pojdimo na fizični nivo. Verjetno so ljudje, ki obiskujejo zdravilce, bolj psihološko bolni kot fizično ali pa pridejo zaradi fizične neozdravljive bolezni, ki temelji na čustveni bazi. Ali je zdravilec v stanju usmerit bolnika v zdravljenje z naravo, ali mu zna le oddrdat seanso in se ta vrne nazaj v hladilnik in za televizor. Ali zna partner, ki ima nevrotično osebo ob sebi, speljati pozornost bolnika v estetiko in ga zapeljati v svet narave, kjer bo našel njene zdravilne učinke? Zdi se mi, da se da čusveno otopelost prebudit s stikom z naravo, vendar je potreben čustveni preskok in dozoretje. Saj vem da bluzim. Ampak praktično - kako?

[Brezo]

A si prepričan da si našel trajni mir al le občasni...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Te lahko hitro toliko sprovociram, da bo besedica mir samo preteklost...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Ne štekam pa kva si hotel povedat tist z zdravilci...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif

 

Človeček naj bi šel k zdravilcu kakšne parkrat oz. po potrebi...odvisno kakšne probleme ima...Taprav oz. dober zdravilec ponavadi poleg seanse tudi svetuje kako naj človeček spremeni svojo prehrano, stil življenja, mu pokaže kakšne energetske vaje ipd...skratka nekak naj bi ga usmeril v tisto smer, da bi si znal sam pomagat. On mu samo pomaga na začetku, da človeček lažje zalaufa in seveda še potem kdaj kasneje, če pride do kakšne čudne situacije...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Če pa gre človeček 10x al pa večkrat zaradi enega problema k zdravilcu in to v zelo kratkem času...naj si pa poišče boljšega...Res dober terapevt naredi energijsko seanso človečku samo parkrat (3-5x) in zadeve bi se morale že drastično spremenit...seveda če pacient sodeluje in če se gre na glavne vzroke...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

Govorim o energetskih seansah in ne pogovorih, na pogovor gre lahko človeček tudi 50x al pa večkrat...ampak za privat pogovore pride to mal drago (50-100 evrov/ 45-60 min terapije)...bolje je iti kao na skupinska srečanja...Sredi betonske džungle (večja mesta) in celodnevnega šihta, hitega tempa, itd. pa dvomim, da bi vsi imeli možnost hodit v naravo vsak dan...mogoče čez vikend če ne bi rajš presedel pred computerom al pa TV...so vsaj v manjših krajih in kje po kakšnih selih s tem bolj v prednosti kot pa kakšni meščani...sicer pa akvarij z ribicami tudi pomirja...še na urgenci v LJ sem videl nek velik TV na steni in kao morje in ribice gor, se je predvajal non stop- kao akvarij varianta...se bo treba mal zgledovat po japončkih in korejcih...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/biggrin.gif

[free]

Te cist popdiram Samo v tem ne, ce hoces eno potlacit z namenom povzdigovanja drugega, kot je bilo pac videti.

 

Se precej strinjam s teboj. To kar pravis, bi lahko ucili ze v OS.

 

Spomnim se, da smo nekaj malce podobnega nekoc poceli v nekem drustvu pred vsaj 15 ali 20 leti.

Ko smo organizirali cistilno akcijo bliznjega gozda v kateri so sodelovali otroci bliznje osnovne sole, smo jih v gozd odpeljali v tisini. Pomeni, da so na poti od sole do "sredisca" gozda sli v tisini. Za mnoge, ki so bili vajeni ziveti v konstantni pozunanjenosti in blebetanju uma, je bilo to cudovito dozivetje. Celo sam sem bil presenecen nad njihovom odzivom. Kako zelo dovzetni so lahko otroci oz. mladi, ce jim pokazemo v nekem trenutku primeren nacin.

 

V taki tisini, ko se clovek lahko malce vase obrne, mu morda uspe narediti vsaj malo prostora za subtilne energije, ki jih zahteva komunikacija z rastlinami. Kot da bi bil predpogoj.

Tudi zato omenjeno locevanje verjetno ni primerno. Kajti dokler clovek dobersen del svojega zivljenja zivi v svojem umu, neumirjenih custvih, usmirjen v vsakdanja opravila, je lahko tezje imeti tudi odnos z rastlinami tak, kot bi morda bilo primerno.

Kaksna je prava mera posamezniku pa ne gre posplosevati, saj so nekateri ljudje povsem dovolj umirjeni in sposobni zaznavat vec kot si mislijo.

 

 

Kaksne pa so tvoje izkusnje z rastlinami, naravo?

Kaj ti pomeni? Je prostor kjer lazje prides v mir, v stik s seboj, kje v naravi se najbolje pocutis? v neurejenem gozdu, urejenem parku? doma na vrtu? parkih kot tivoli, kjer se najdejo tudi kaksne igrive energije?

Imas kaksno posebno sposobnost zaznavanja potreb dolocenih rastlin ali kaj podobnega? Lahko vidis njihovo auro in to tudi uporabis njim v prid?

 

Na podlagi tega, morda deloma lahko razumemo kaj neka oseba potrebuje, kaj zdravit ipd.

Nekateri ljudje se v gozdu ne pocutijo najbolje ali tako dobro kot obljudenih in negovanih parkih. Potrebujejo drugacne energije, drugacno varnost in pogoje za ... Zato ne gre poslosevati ali morda celo siliti ljudi v nekaj kar niso samovoljno pripravljeni.

Zase vem, da mi je kdaj umirjanje in sproscanje sredi polnega avtobusa lahko bolj koristilo, kot sedenje na klopci v umirjenem okolju ptickov ter igrajoce svetlobe med listi dreves.

Obrato, pa se sem kdaj sele v gozdu, ko je vrvez avtocest zamrl, osvestil, da sem se s custvi prevec prikoval v materialni svet, ter umom v njegovo pomembnost.

Zaradi raznolikosti bivanja, so tudi nase potrebe lahko razlicne.

 

Sprasujes:

"Zdi se mi, da se da čusveno otopelost prebudit s stikom z naravo, vendar je potreben čustveni preskok in dozoretje. Saj vem da bluzim. Ampak praktično - kako?"

Ne vem kako. Tudi ne vem, ali je primerno z enim odgovorom kar posplositi. A morda najbolje skozi igro in lasten vzgled. Odvisno pri kom.

Mene je kdaj najbolj motiviralo it v naravo to, ker je moja punca prisla iz sprehoda nesmejenega obraza in pokoncne drze.

Ko pa sem bolj redno zahajal na sprehode, pa spomin na dozivetje ali nek preskok, ki sem ga pri sebi dozivel v opazovanju dreves.

 

Morda bi bilo res dobro, da bi ljudem stik z naravo negovali, kot se trudijo negovat pri slovencih bralnost

Torej redno preberi vsak kaksno knjigo, kot se podaj na na sprehode v naravi. kar pa je precej odvisno od tega kje in kako zivimo (npr. blokovsko naselje skoraj brez dreves, ali hisica na podezelju v obrobju gozda).

 

Temo sem načel v smislu - če želiš biti srečen, postani vrtnar. Simbolično, ampak konkretno.

No ja, nekaj besed sem uporabil namenoma. Vendar bom o ekologiji debatiral tam, kjer je odprta ustrezna tema. Ta z ekologijo nima neposredne zveze. Čeprav je šla debata takoj na filozofski nivo, jo bom skušal spravljat nazaj na praktičnega. Namen je ravno v tem - iskanje načinov, kako se izkopat iz filozofiranja, iz fotelja, v zdravilen stik z naravo. Sem pač praktičen človek in me zanimajo predvsem dejanja in osebna iskustva.

Stik z estetiko narave ni univerzalen. Mislim pa, da bi z njo drugače ravnali, če bi jo čutili bližje, bolj osebno in jo znali opazovat.

Mir, ki ga iščemo v naravi, JE zdravilen. Jaz sem svoj mir že zdavnaj našel - nč bat. Vendar, ko pomislim na razne bioenergetike, zdravilce, odganjalce urokov etc - (če smo že na takem forumu) me čisto laično zanima, ali zdravilec, ki začuti, da bi nekemu pacientu najbolj koristilo sobivanje z naravo, to zna tudi aplicirat nanj. Razumem to - energija - vesolje - kozmične sile, blablabla... ampak pojdimo na fizični nivo. Verjetno so ljudje, ki obiskujejo zdravilce, bolj psihološko bolni kot fizično ali pa pridejo zaradi fizične neozdravljive bolezni, ki temelji na čustveni bazi. Ali je zdravilec v stanju usmerit bolnika v zdravljenje z naravo, ali mu zna le oddrdat seanso in se ta vrne nazaj v hladilnik in za televizor. Ali zna partner, ki ima nevrotično osebo ob sebi, speljati pozornost bolnika v estetiko in ga zapeljati v svet narave, kjer bo našel njene zdravilne učinke? Zdi se mi, da se da čusveno otopelost prebudit s stikom z naravo, vendar je potreben čustveni preskok in dozoretje. Saj vem da bluzim. Ampak praktično - kako?

[kapica]

Saj vem da bluzim. Ampak praktično - kako?

zgleda, da tk, kt da svojo dolznost opravljas prostovoljno

[Guest Kaktus]

Ja res, masrsikaj delam prostovoljno. Porkaduš!

Ni moj namen razvrednostit druge načine iskanja miru. Namen je v naravi in njeni estetiki najti način za iskanje sožitja in miru. Pravzaprav človek najde mir le v sebi, vendar se mi zdi, da tudi takrat spregleda lepoto narave.

Vsak dan vidim človeka, ki se sprehaja po cesti, Sprehaja se, ker je uničen. Tako se zdravi. Vidim pa, da na celi svoji poti ne zaznava ničesar. Ni bilo nikogar, ki bi ga usmeril v nekaj?

Free, lepo si povedal. Ko je prišla iz gozda, je bila nasmejana in pokončne drže.

V naravo hodim poredko. Energija pojema in časa zmanjkije. Živim med svojimi rastlinami. To je tudi moje delo. Vendar se ujamem, da z njimi in med njimi počivam. Ujamem se, kako eno uro le opazujem in se zavem, da v eni uri nisem pomislil na ničesar.

Ko sem to razložil kolegu bioenergetiku, mi je razložil, da sem našel svoj način meditacije. O meditaciji ne vem nič in me tudi ne zanima. Rabim le počitek. Vem le, da je prišel čas za to in to mi je tudi kolega potrdil.

Ujamem se, ko se peljem na naporno turo, da se nasmehnem, ko se peljem skozi gozd. Namenoma se peljem po krajši poti čez hribe, čeprav bi bilo po avtocesti hitreje. Sprehodov v naravo ne potrebujem več.

Estetiko sem opazil v parkih. Imel sem čas, veliko časa. Tišina, šumenje vetra, pričje petje, veverice so preskakovale veje... včasih je prišel mimo kakšen človek, pa se iti nisem zmenil zanj. Tisto, kar je marsikomu kič, je postalo del tistega, kar ljudje želijo in se naučiš gledat in videt le tisto, kar je lepo. Kaže, da se je treba tega naučit in za to dozoret.

Ja, lahko bi to učili v OS. Mnogo je tam besedičenja in malo stika z realnostjo.

Ne vem, če se da naučit rastline gojit, če ne najdeš nekakšne vezi z njimi. Zdi se mi, da sem to našel šele takrat, ko sem potoval po deželi, kjer te rastline rastejo. Takrat sem našel ključ za pogovor z vsemi rastlinami, ne samo s temi.

Tako pogosto starši kupijo svojem otroku kakšno rastlino ali žival, da se bo z nečim ukvarjal, ne morejo pa mu ponudit dobrega odnosa do rastline ali te živali, ker tega sami ne čutijo. Mnogo bolj pogosto želijo otroci raslino le zato, ker bi jo IMELI. Za to je treba imet čas, vsaj nekaj časa. Ja, če bi stik z naravo negovali ... verjetno tudi ne bi delali z njo kot svinja z mehom.

Spet bluzim.

[free]

ma ne, prou fajn si napisou.

me veseli, da se ukvarjas z rastlinami tudi poklicno, ce sem te prav razumel.

[Guest Kaktus]

Ja, pravzaprav sem se začel ukvarjat z njimi profesionalno zgolj zaradi tega, ker sem jih imel rad osebno. Sem bil v službi in imel dobro plačo, pa je šla firma počasi k vragu in sem pravočasno zbrisal ven. Nato sem privatno ljubiteljstvo obrnil v profi delo. Vendar še vedno strogo ločim skrb za svoje rastline od industrije.

Če vstopiš na primer semle... najdeš moj svet. Zanimivo pa je, da sem ta svet videl tak že 25 let preden sem zares vstopil v te kraje. Tiho, mirno, živo v mrtvem.

[free]

jp, sem si ze pogledal preko tvojga profila

se pa spodaj navedena stran ne odpira.

 

Ja, pravzaprav sem se začel ukvarjat z njimi profesionalno zgolj zaradi tega, ker sem jih imel rad osebno. Sem bil v službi in imel dobro plačo, pa je šla firma počasi k vragu in sem pravočasno zbrisal ven. Nato sem privatno ljubiteljstvo obrnil v profi delo. Vendar še vedno strogo ločim skrb za svoje rastline od industrije.

Če vstopiš na primer semle... najdeš moj svet. Zanimivo pa je, da sem ta svet videl tak že 25 let preden sem zares vstopil v te kraje. Tiho, mirno, živo v mrtvem.

[kapica]

Ja res, masrsikaj delam prostovoljno. Porkaduš!

Ni moj namen razvrednostit druge načine iskanja miru. Namen je v naravi in njeni estetiki najti način za iskanje sožitja in miru. Pravzaprav človek najde mir le v sebi, vendar se mi zdi, da tudi takrat spregleda lepoto narave.

Vsak dan vidim človeka, ki se sprehaja po cesti, Sprehaja se, ker je uničen. Tako se zdravi. Vidim pa, da na celi svoji poti ne zaznava ničesar. Ni bilo nikogar, ki bi ga usmeril v nekaj?

Free, lepo si povedal. Ko je prišla iz gozda, je bila nasmejana in pokončne drže.

V naravo hodim poredko. Energija pojema in časa zmanjkije. Živim med svojimi rastlinami. To je tudi moje delo. Vendar se ujamem, da z njimi in med njimi počivam. Ujamem se, kako eno uro le opazujem in se zavem, da v eni uri nisem pomislil na ničesar.

Ko sem to razložil kolegu bioenergetiku, mi je razložil, da sem našel svoj način meditacije. O meditaciji ne vem nič in me tudi ne zanima. Rabim le počitek. Vem le, da je prišel čas za to in to mi je tudi kolega potrdil.

Ujamem se, ko se peljem na naporno turo, da se nasmehnem, ko se peljem skozi gozd. Namenoma se peljem po krajši poti čez hribe, čeprav bi bilo po avtocesti hitreje. Sprehodov v naravo ne potrebujem več.

Estetiko sem opazil v parkih. Imel sem čas, veliko časa. Tišina, šumenje vetra, pričje petje, veverice so preskakovale veje... včasih je prišel mimo kakšen človek, pa se iti nisem zmenil zanj. Tisto, kar je marsikomu kič, je postalo del tistega, kar ljudje želijo in se naučiš gledat in videt le tisto, kar je lepo. Kaže, da se je treba tega naučit in za to dozoret.

Ja, lahko bi to učili v OS. Mnogo je tam besedičenja in malo stika z realnostjo.

Ne vem, če se da naučit rastline gojit, če ne najdeš nekakšne vezi z njimi. Zdi se mi, da sem to našel šele takrat, ko sem potoval po deželi, kjer te rastline rastejo. Takrat sem našel ključ za pogovor z vsemi rastlinami, ne samo s temi.

to si pol lih ne zasluz besede... porkadus... Ce si pa jo ze, pa je to prostovoljno zgleda sam iluzija tolazbe za breme...Tolkrat omenjas, da se mir "najde"... najde, isce? mir... kt del tebe... zivljenja... clovk ne more lih uspesno iskat, najdt, ustvarit, priklicat... bolj k ga lovi, vec prahu se dviguje in vec hrupa se s tem ustvarja... in namest, da bi se clovk "odreku"... iskanju krivcev za vse kr je nastalo v lastni notranjosti... in sprejel, ozavestil, odstranil vse kr povzroca nemir... pa raj misli, da je v seb najdu mir, hkrati pa dvomi, da s tem drugi podobni spregledujejo lepoto narave... ma, kakorkol se ze zabluz... js sm prepricana, da kdr je pozornost skoncentrirana na lastn maksimum in prezeta s hvaleznostjo, se 000 ne spregleda... ampk se vid, opaz, zacut,... lepoto v vsem in vsakem... poseb pa v naravi... in tud v spreminjanju ala umiranju!Drugac se je pa pri opazovanju sprehajalcev dobr zavedat, da je to videnje – dojemanje njega tvoje... in tvoja resnica ni nujn, da je tud sprehajalceva... ni dobr ne podcenejvat ne precenjevat... ceprav pr podcenjevanju je vsaj vec presenecenj in manj razocaranj...

Ce se namerno raj furas po poti cez hribe, kt po hitrejsi avtocesi, se prav, da pol tud namenoma onesnazujes se tist koscek zemlje, kolkr ni po dolzinah in visinah zabetoniran? pa ceprav zanemarljivo malo v primerjavi z... ... ... ...

 

Sprehodov v naravo ne potrebujem več.

Sigurn? Se prehitr si bos premislil...

 

Tako pogosto starši kupijo svojem otroku kakšno rastlino ali žival, da se bo z nečim ukvarjal, ne morejo pa mu ponudit dobrega odnosa do rastline ali te živali, ker tega sami ne čutijo.

in recimo, da zrd tega tud pogosto kupjo streho nad glavo, ne ponudjo pa doma... pa... in... ter... in spet pa in...

 

Spet bluzim.

[free]

 

Tolkrat omenjas, da se mir "najde"... najde, isce? mir... kt del tebe... zivljenja... clovk ne more lih uspesno iskat, najdt, ustvarit, priklicat... bolj k ga lovi, vec prahu se dviguje in vec hrupa se s tem ustvarja...

 

in namest, da bi se clovk "odreku"... iskanju krivcev za vse kr je nastalo v lastni notranjosti... in sprejel, ozavestil, odstranil vse kr povzroca nemir... pa raj misli, da je v seb najdu mir, hkrati pa dvomi, da s tem drugi podobni spregledujejo lepoto narave... ma, kakorkol se ze zabluz... js sm prepricana, da kdr je pozornost skoncentrirana na lastn maksimum in prezeta s hvaleznostjo, se 000 ne spregleda...

 

ampk se vid, opaz, zacut,... lepoto v vsem in vsakem... poseb pa v naravi... in tud v spreminjanju ala umiranju!

 

Drugac se je pa pri opazovanju sprehajalcev dobr zavedat, da je to videnje – dojemanje njega tvoje... in tvoja resnica ni nujn, da je tud sprehajalceva...

[Guest Kaktus]

to si pol lih ne zasluz besede... porkadus... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon27.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Ce si pa jo ze, pa je to prostovoljno zgleda sam iluzija tolazbe za breme...Tolkrat omenjas, da se mir "najde"... najde, isce? mir... kt del tebe... zivljenja... clovk ne more lih uspesno iskat, najdt, ustvarit, priklicat... bolj k ga lovi, vec prahu se dviguje in vec hrupa se s tem ustvarja... in namest, da bi se clovk "odreku"... iskanju krivcev za vse kr je nastalo v lastni notranjosti... in sprejel, ozavestil, odstranil vse kr povzroca nemir... pa raj misli, da je v seb najdu mir, hkrati pa dvomi, da s tem drugi podobni spregledujejo lepoto narave... ma, kakorkol se ze zabluz... js sm prepricana, da kdr je pozornost skoncentrirana na lastn maksimum in prezeta s hvaleznostjo, se 000 ne spregleda... ampk se vid, opaz, zacut,... lepoto v vsem in vsakem... poseb pa v naravi... in tud v spreminjanju ala umiranju!Drugac se je pa pri opazovanju sprehajalcev dobr zavedat, da je to videnje – dojemanje njega tvoje... in tvoja resnica ni nujn, da je tud sprehajalceva... ni dobr ne podcenejvat ne precenjevat... ceprav pr podcenjevanju je vsaj vec presenecenj in manj razocaranj...

Ce se namerno raj furas po poti cez hribe, kt po hitrejsi avtocesi, se prav, da pol tud namenoma onesnazujes se tist koscek zemlje, kolkr ni po dolzinah in visinah zabetoniran? http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif pa ceprav zanemarljivo malo v primerjavi z... ... ... ...

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

Zelo dobro. No, moj namen je sprovocirat debato in mnenja, sploh taka kot je tvoje. Namen je sicer drug in smo malo zalutali, ampak vseeno.

No, kar se tiče vožnje čez hribe, sem pa lepo napisal 'krajše', ker ponavadi tako prečkam dolge obvoze. Recimo Litija-Trebeljevo--Grosuplje, Ajdovščina-Col-Logatec etc. Na vsaki špuri je 20 km manj kot okoli po avtocesti, le počasneje gre. Tu pa res ne razmišljam o onesnaževanju, res.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[kapica]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

Zelo dobro. No, moj namen je sprovocirat debato in mnenja, sploh taka kot je tvoje. Namen je sicer drug in smo malo zalutali, ampak vseeno.

uglavnem... namen se je dosegu pa ceprav z zalutanjem...

 

No, kar se tiče vožnje čez hribe, sem pa lepo napisal 'krajše', ker ponavadi tako prečkam dolge obvoze. Recimo Litija-Trebeljevo--Grosuplje, Ajdovščina-Col-Logatec etc. Na vsaki špuri je 20 km manj kot okoli po avtocesti, le počasneje gre. Tu pa res ne razmišljam o onesnaževanju, res.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

ma, ja... glede na-to, da clovk med svojim obstojem... tud diha, prdi, riga... in s tem spusca toplogredne pline u zrak... in o tem dvomim, da kj dost razmislja... je cist ql, da ne razmisljas o onesnazevanju, med krajso potjo... aid, peace...

[janko]

Po krajšem pregledovanju foruma mi je vžgalo, da pogrešam tematiko, s katero se pravzaprav ukvarjam že celo življenje in se mi zdi bistvenega pomena za bivanje. To je neposredna narava. O njej sicer govorimo ves čas, vendar nisem zasledil skoraj nobene teme, ki bi se dotikala sožitja z naravo, estetike in dihanja z okoljem. Berem polno obesed o ekologiji, o zdravju, meditaciji in takih rečeh, pa vendar sem nekako fizičen človek in je moja meditacija cvetje, vrtovi, sožitje z naravo in čutenje teh bitij. V vsej svoji skrbi za kite, delfine, ozonsko plast in taka sranja smo pozabili pogledat dva metra okoli sebe, kjer imamo prvi stik z življenjem okoli sebe.

V naravi najdemo svoj mir. Tega iščem že odkar se poznam, vendar na nek specifičen način. Ta mir sem vnesel v svoj dom na tak način, da mi ga ni treba iskat nekje zunaj. Ta mir mi dajejo rastline in ni naključje, da so to rastline, ki uspevajo v krajih, kjer je mir, tišina - in praznina, v kateri začnem poslušat samega sebe.

Debatirali smo o zdravilnih zeliščih, o meditaciji, o drevesih... vendar sem poseben mir začutil tudi v urejenih okoljih. Ni čudnega, da si ga skušamo uredit tudi doma. Vendar se mi zdi, da kljub obilici zelenja ne najdemo vezi med sabo in eno samo samcato cvetlico, ki nam raste na vrstu.

Če si boste zaželeli miru in estetike, pojdite v Mozirski gaj. Ni reklama, tam prebijem vsako leto vsaj dva tedna poslovno in v prostem času zadiham s parkom. Tu je nekaj slik.

Čarovnija je v cvetju, ne v kavi ali kartah.

 

 

 

sm še enkrat hotu zastavit s temo, pa se mi je na istem delu zataknilo...

V vsej svoji skrbi za kite, delfine, ozonsko plast in taka sranja smo pozabili pogledat dva metra okoli sebe, kjer imamo prvi stik z življenjem okoli sebe. ---- kaktuse

[Guest Kaktus]

Jah, kva čmo. Če človk nima kej povedat ... se pa zatika in spotika. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif

Bom pa drugače načel, da se ne bomo ukvarjali samo z mojo psihoanalizo. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

Ali bi lahko preusmerili izrabljanje narave v sožitje z njo. Če bi to dosegli, bi jo morda bolj spoštovali in jo na ta način morda tudi manj uničevali.

Izhajam namreč iz tega, da se verjetno večina stikov z naravo ne zgodi zaradi sožitja, ampak le zaradi potrebe človeka po koristi ali trenutni sprostitvi. Na ta način naravo le izrabimo za trenutek, najsibodi s sprehodom, športom v naravi, hribolazenjem, piknikom v naravi... in povsod za seboj puščamo sledi. Brcanje gob, puljenje rastlin, požiganje mravljišč.. Iskanje stika z naravo pomeni raziskovanje, učenje, brušenje občutka zanjo. Pomeni iskanje načinov bio prehrane, iskanja naravnega ravnovesja med členi okolja etc. Od malih dejanj, kot so biološko uničevanje škodljivcev (kjer mislim tudi na tiste ki z raidom v mestih špricajo mravlje, ne samo uporaba strupov v naravi, da ne bo spet šla tema v kaktuse), pa do velikih kot je izobraževanje mladih rodov.

Verjetno na koncu pridem do neke ugotovitve, da je introvertno raziskovanje samega sebe enakovredno ekstrovertnemu in da sem zašel z napačno temo na napačen forum.

[free]

to se ze dogaja. vedno se je. sam odvisno v kaksni meri.

 

kaj pomeni zaradi sozitja?

clovekovo darilo je, da zivi v okolju ki mu nudi kar mu. tudi to, da smo lahko kreativni v tem okolju in ga lahko podrejamo lastnim potrebam.

kultivacija okolja je na njegovi stopnji razvoja nujna za samo prezivetje cloveka. ko bomo ziveli v zraku, neodvisno od zemlje, bo morda drugace, pa se takrat bomo vplivali na zemljo na dolocen nacin.

kaj pomeni kultivacija in kako to poceti pa je 'isue' vreden debate, in kar se clovestvo sele in deloma tudi ponovno uci.

ce si kaj bral o permakulturi, ves o cem govorim. torej o arhitekturenm nacrtovanju krajine, okolja v prid cloveka, na nacin ki je podvrzen znanju na podlagi opazovanja narave oz, dolocene okolice in naravnih zakonov ter zivalskemu, rastlinskemu, ter mineralnemu svetu v njem. na kratko ekologiji.

vsklajevanje nasih potreb na nacin, da se naravno ravnovesje ne porusi v doloceni meri, morda lahko imenujemo sozitje. ceprav je to vedno pogojeno z nasim razumevanjem in znanjem o bivanju, okolju, zivih bitjih ipd.

 

ne vem tocno na kaj ciljas s tem, da jo izrabimo zgolj za trenutek, in da zgolj za sprostitev? v tem ne vidim slabega? ze to, da se je kdo sposoben v naravi sprostiti, se mi zdi dobro.

 

eno z drugim je vedno povezano, neglede na to na katerem forumu bos pisal, ce bos pisal. bol jtesko je zanikat spoznanja in dozivljanja, obenem pa iskreno pisat o necem.

in ce govorimo o zdravju, ne moremo mimo notranjega dozivljanja, ce hocemo razumeti zunanje dejavnosti posameznika ali druzbe.

ekstrovertiran pogovor oz. pogovor z drugo osebo ima vedno podlago v introvertiranosti ali dolocenem notranjem zaznavanju. menda.

 

konkretno pa, v kolikor predlagas recimo vabilo na delavnico spoznavanja samega sebe in izboljsanje lastnega zdravja, s pomocjo rastlin, ki bi jo vodil ti in bi potekala v naravi ali pri tebi v rastlinjaku, bi verjetno to bilo tisto, kar si morda zelis? Seveda zgolj ugibam.

Sicer pa razumem povod za tvoje odpiranje te teme predvsem v tem, da z nami podelis tvoje dobre izkusnje v stiku z rastlinami za katere verjamem da so ti koristne in bi bile morda koristne tudi se komu drugemu.

prouzaprou ne vem tcno o cem se zelis pogovarjat?

 

Ali bi lahko preusmerili izrabljanje narave v sožitje z njo.

Izhajam namreč iz tega, da se verjetno večina stikov z naravo ne zgodi zaradi sožitja, ampak le zaradi potrebe človeka po koristi ali trenutni sprostitvi. Na ta način naravo le izrabimo za trenutek, ...

Verjetno na koncu pridem do neke ugotovitve, da je introvertno raziskovanje samega sebe enakovredno ekstrovertnemu in da sem zašel z napačno temo na napačen forum.

[Guest Kaktus]

clovekovo darilo je, da zivi v okolju ki mu nudi kar mu. tudi to, da smo lahko kreativni v tem okolju in ga lahko podrejamo lastnim potrebam.

kultivacija okolja je na njegovi stopnji razvoja nujna za samo prezivetje cloveka...

...

ne vem tocno na kaj ciljas s tem, da jo izrabimo zgolj za trenutek, in da zgolj za sprostitev? v tem ne vidim slabega? ze to, da se je kdo sposoben v naravi sprostiti, se mi zdi dobro.

...

konkretno pa, v kolikor predlagas recimo vabilo na delavnico spoznavanja samega sebe in izboljsanje lastnega zdravja, s pomocjo rastlin, ki bi jo vodil ti in bi potekala v naravi ali pri tebi v rastlinjaku, bi verjetno to bilo tisto, kar si morda zelis? Seveda zgolj ugibam.

Sicer pa razumem povod za tvoje odpiranje te teme predvsem v tem, da z nami podelis tvoje dobre izkusnje v stiku z rastlinami za katere verjamem da so ti koristne in bi bile morda koristne tudi se komu drugemu. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

...

prouzaprou ne vem tcno o cem se zelis pogovarjat?

Vidiš, ravno v tem je težava. To darilo je postalo plen. Tole je zelo lepo povedano - podrejamo okolje svojim potrebam. Žal v želji po razkošnem življenju prekoračimo rob nuje.

Kultivacija okolja ni več nujna za preživetje človeka, ampak za razkošje, v katerem živimo. V želji po komodnem življenju smo zregulirali živali, potamanili rastline, zmeliorirali travnike, uničili močvirja, ob Savi so kamniti bregovi... tole ni več nuja. To zdaj opravičujemo z razvojem in s potrebami. Kdo pa ima take silne potrebe?

Zato menim, da naravo le izrabljamo, ker jo podrejamo svojim 'potrebam'.

Sreča v nesreči je v tem, da je v Sloveniji narava še vedno dovolj prostrana, marsikje dokaj nedotaknjena in da smo ljudje preveč leni, da bi jo šli pomendrat v najbolj skrite kotičke. Tja se odpravljajo le taki bedaki kot sem jaz in moji somišljeniki. Res, na srečo preleni, ker če bi ljudem povedali, kje rase na primer blagajev volčin ali juvanov netresk, bi ga šli napulit ali pomendrat zaradi 'neškodljive sprostitve'.

Delavnice - ne. Ne vem še čisto jasno kaj hočem in in če nimam jasnega programa, se ne grem. Tisti, ki se s tem ukvarjamo, se itak večinoma že poznamo, mislil sem, da se bo kakšen znašel tudi tu. Morda pa se tudi bo.

[free]

da. saj to je splosno znano. samo nic kaj dosti se ne spremeni kljub temu.

namrec, tako kot midva tule jako pametna debatirava o tem, in premalo narediva da bi bilo bolje, debatira ali vsaj razmislja obcasno tudi mnogo drugih ljudi. razkorak med tem da se nakaj tudi konkretno stori, da bi bilo bolje, pa je ponavadi tako zelo velik, kot je skoraj lahko velik ego. odvisno pac pri kom in v cem.

 

enemu se ustavi pri denarju, drugemu pri sprejemanju ljudi, tretjemu v tem da je prelen, cetrti nima delovnih navad, peti nima energije, sesti ima custvene probleme, sedmi se locuje, osmi je bolan, deveti je izrazit sportni ljubitelj in ga drugo ne zanima, deveti meni da je vse v veri, deseti v molitvi, enajsti je odvisnik, dvanajsti znastvenik v svojem svetu, trinajsti sindikalist, 14-ti delodajalec in privatnik, 35-ti totalni skeptik in ga dejansko zanima samo sex, 47-ti je itaq zabluzen in je non stop zadet v depresiji pozabe svojih sanj, 52- je itaq nad vsem kriticen kot izgovor, da njemu ni treba dvgnit riti, 56-ti je klosar, ki se ukvarja s tem kje bo spal, kaj jedel in kaj pil, 66-ti slovenski vojak v iranu, 73-ti fotograf in umetnik, ki se zeli priblizat naravi, 87- je v podosebnosti duhovnega ucitelja, 83-ti mesija s prehranskega produkta, ki bo ozdravil svet, 93-ti pa politik ali celo minister za ekologijo, ki ima verjetno zelo veliko dela, predlogov, mnenj ter obveznosti.

 

potem pa se najde se en velik kup forumasev, kolumnistov in blogerjev, novinarjev ki vsepovprek kradejo clanke, kvazi intelektualcev in ostalih "pametnjakovicev", ki imajo vec energije, napuha, ter egoisticnih ambicij, kot pa zares namen karkoli spremeniti, ce pa ze pri sebi kaj storijo, pa se s tem bolj kot ne zgolj hvalijo saj nimajo nikakrsne vizije ali sposobnosti vztrajati pri staliscih, ki se vsaj priblizno dotikajo moznosti spreminjanja zavesti in s tem aktivnega vpliva na znanjsevanje onesznazevanja recimo.

Torej je tako kot je in v pocasnem spreminjanju, zavesti.

 

No, mene ze zanima to kar pocnes, pa vem da nisem edini.

 

Vidiš, ravno v tem je težava. To darilo je postalo plen. Tole je zelo lepo povedano - podrejamo okolje svojim potrebam. Žal v želji po razkošnem življenju prekoračimo rob nuje.

Kultivacija okolja ni več nujna za preživetje človeka, ampak za razkošje, v katerem živimo. V želji po komodnem življenju smo zregulirali živali, potamanili rastline, zmeliorirali travnike, uničili močvirja, ob Savi so kamniti bregovi... tole ni več nuja. To zdaj opravičujemo z razvojem in s potrebami. Kdo pa ima take silne potrebe?

Zato menim, da naravo le izrabljamo, ker jo podrejamo svojim 'potrebam'.

Sreča v nesreči je v tem, da je v Sloveniji narava še vedno dovolj prostrana, marsikje dokaj nedotaknjena in da smo ljudje preveč leni, da bi jo šli pomendrat v najbolj skrite kotičke. Tja se odpravljajo le taki bedaki kot sem jaz in moji somišljeniki. Res, na srečo preleni, ker če bi ljudem povedali, kje rase na primer blagajev volčin ali juvanov netresk, bi ga šli napulit ali pomendrat zaradi 'neškodljive sprostitve'.

Delavnice - ne. Ne vem še čisto jasno kaj hočem in in če nimam jasnega programa, se ne grem. Tisti, ki se s tem ukvarjamo, se itak večinoma že poznamo, mislil sem, da se bo kakšen znašel tudi tu. Morda pa se tudi bo.

[kapica]

enemu se ustavi pri denarju, drugemu pri sprejemanju ljudi, tretjemu v tem da je prelen, cetrti nima delovnih navad, peti nima energije, sesti ima custvene probleme, sedmi se locuje, osmi je bolan, deveti je izrazit sportni ljubitelj in ga drugo ne zanima, deveti meni da je vse v veri, deseti v molitvi, enajsti je odvisnik, dvanajsti znastvenik v svojem svetu, trinajsti sindikalist, 14-ti delodajalec in privatnik, 35-ti totalni skeptik in ga dejansko zanima samo sex, 47-ti je itaq zabluzen in je non stop zadet v depresiji pozabe svojih sanj, 52- je itaq nad vsem kriticen kot izgovor, da njemu ni treba dvgnit riti, 56-ti je klosar, ki se ukvarja s tem kje bo spal, kaj jedel in kaj pil, 66-ti slovenski vojak v iranu, 73-ti fotograf in umetnik, ki se zeli priblizat naravi, 87- je v podosebnosti duhovnega ucitelja, 83-ti mesija s prehranskega produkta, ki bo ozdravil svet, 93-ti pa politik ali celo minister za ekologijo, ki ima verjetno zelo veliko dela, predlogov, mnenj ter obveznosti.

skor vsak... pa se lahk najde v... tretjem... ki verjetno simbolizira lenobo...

[free]

ja. pa od 564 do 2853, ki simbolizirajo izgovore za tretjega

[janko]

ja. pa od 564 do 2853, ki simbolizirajo izgovore za tretjega

 

loh za vseh 6 miljard ljudi svoj izgovor najdeš... jes mam čist svojga... tacga zlo fleksibilnga... uglavnem... za vsak dan sproti je kej

tko da, če ti zmanjka idej... komot pomagam

[free]