Otrok in zgodnje učenje angleščine - odvzem svobode ali prednost?

[tjasa.]

Kaj pomeni zgodnje učenje angleščine za otroka? Ali to predstavja obremenitev ali pridobitev?

 

Sem študentka, ki nudi učenje in inštrukcije angleščine osnovnošolcem in predšolskim otrokom. Preden se odpre diskusija, naj še tukaj prilepim, kar sem napisala na drugem forumu.

 

Nekateri starši preveč zahtevajo od otrok in pričakujejo, da bo le-ta postal njihov mali genij. Otrok potrebuje občutek svobode in igrivost, dokler to še ima, saj bo kmalu odrasel in naložen z obveznostmi.

 

Po drugi strani pa poglejte, koliko težav imajo preveč sami sebi prepuščeni otroci - ti, ki jih starši preveč razvadijo in ne naučijo, da v življenju ni pomembna samo igra. Takšni otroci imajo težave z navajanjem na delanje domačh nalog, in na učenje tudi drugih predmetov, ne le angleščine. Ko se starši tega zavedo, je težko otroka čez noč navaditi na razumevanje, da življenje ni le igra, pač pa tudi učenje, ki prinaša znanje, s katerim se odpravimo od doma v svet. Dandanašnji svet pa zahteva komunikacijo. Ne v slovenščini, temveč v angleščini.

 

Sprijazniti se moramo, da je angleški jezik postal naš drugi materni jezik. Z njim se lahko sporazumeva cel svet. V kolikor pogledate ocene osovnošolcev, je poleg matematike, velika težava tudi angleščina. Zato menim, da JE PRAV, da se otrok s tujim jezikom seznani čim prej, saj mu bo poznan, ga bo zanimal, in mu ne bo predstavljal težav v življenju. Dokazano je, da prav seznanjenje otroka s tujim jezikom v zgodnjem otroštvu, omogoči sposobnost govornega izražanja kasneje.

 

Katero mnenje torej zagovrjati? Ubrati je potrebno srednjo pot. To ne pomeni, da se otroku naloži bukva, ki jo je potrebno predelati, in se ga vpiše na intenzivni jezikovni tečaj, temveč naj otrok skozi igro, poslušanje, zanimive vaje, uganke, spoznava svet tujega jezika. To ne pomeni, da otroku odvzamemo svobodo in mu krademo čas za igro. Tudi sam bo to vzel kot igro, ki bo postala del njegove narave - recimo, kakor otroka na zabaven način učimo učenja umivanja zob, ali oblačenja, tako ga učimo tudi jezika. Pa učenje osnovnih ptreb otroku odvzema svobdo? Nikakor ne, ker so te svari pomembne za njegovo prihodnost. Verjemite, da vam bo kasneje hvaležen.

 

Sicer tudi sama nudim učenje angleščine otrok. S svojim programom jih motiviram, in spodbujam k zanimanju na privlačen način. Svet je igriv in znanje ne predstavlja odvzemanja, temveč spoznavanje, dajanje, naložbo, in nenazadnje tudi kompetenco. Grobo rečeno, nekoč je bilo življenjsko pomembno znanje, kako speči domač kruh, danes je pomembno znanje angleščine, ki odpira vrata v svet 21. stoletja, v katerem bomo ta kruh lahko kupili.

 

Sicer pa, če ste zainteresirani za učne ure, varstvo vašega otroka združeno z učenjem angleščine, ali pa vaš otrok potrebuje pomoč pri domači nalogi ter dodatne inštrukcije, me kontaktirajte na moj email naslov, da vam pošljem svojo telefonsko številko: ucenje.anglescine@yahoo.com

 

Učne ure ali varstvo potekajo na mojem domu v Ljubljani, kjer otroka ne bo demotiviralo domače okolje, kar mu bo omogočilo lažjo koncentracijo in zbranost. Znanje mojega angleškega jezika je izpopolnila tudi izkušnja dela kot varuška pri tuji družini, ter enoletna študijska izmenjava v tujini.

 

Lep pozdrav,

Tjaša

 

 

 

 

[domoljubka]

Tjaša pozdravljena!

 

Prav o tem sva pred dvema dnevoma debatirali z mojo zelo dobro prijateljico,ki je sicer zelo skrbna in ambiciozna vzgojiteljica v vrtcu...Najina mnenja se nista veliko razlikovala le,da je ona navajena sprejemati novitete skozi učni program...jaz pa sem kot starš le imela pomisleke .

 

Nekeje v prejšnjem tednu se mi zdi ,da so o tem debatirali tudi na TVslo1 v oddaji- Dobro jutro, ko je bil na pogovor tudi vabljen minister za šolstvo Lukšič...in moram ti povedati,da sem po tem poslušanju in predstavitvi njegovih argumentov -(ki zame to sploh niso bili)... kar dobila Punk frizurco....Sem klicala v oddajo na odprti telefon,pa je bila linija precej zasedena...tako,da je mogoče pa le super,da se kje ta tema malo podebatira.

 

Tudi zate kot mogoče bodočo učiteljico tujega jezika je čisto uredu,da si pred začetkom svoje karijere pridobiš neka različna mnenja in uvid...da boš lažje peljala svoj poklic...

 

Mislim, da je bilo govora o tem ,da so naši vrli šolniki v izobraževalni učni načrt sprejeli tuj jezik kot obvezni učni predmet z oceno že s prvim razredom osnovne šole ,ter da je govora o tem, da se bo že v program predšolske vzgoje torej že v vrtcu odvijal program učenja tujega jezika...OPA!

 

Meni se pa tukaj le vse skupaj ustavi...ne glede na to kako otroka učimo...Igraje ali ne- je potrebno vedeti to,da je za otroka prihod v vrtec isto kot za odraslega prihod v službo...Zakaj bi ga sedaj še po nepotrebnem dodatno obremenjevali z nekimi učnimi igrami,ki pa so navsezadnje že podlaga za prvi razred oš.?

 

To pomeni,da se mora otrok zjutraj zgodaj vstati-tako kot starši in tudi če je slabo spal ali se malo slabše počuti in ni razpoložen oditi od ljubega doma, toplega objema mame ali očeta (..Največkrat že po prvem letu starosti,pa bi bilo zelo fajn ,če bi bil še doma ...saj je dokazano ,da otrok do tretjega leta starosti najboljše uspeva v razvoju v družinskem okolju)...

 

Pride v bučen vrtec,kjer se mora hočeš nočeš nahajati v večji skupini in si deliti ne samo nasmehe temveč tudi vso tečnobo različnih osebkov...Se prilagajati, učiti osnov obnašanja, pravil institucije, deliti prve igre in predmete z drugimi, se učiti pravilno razumevati povedano, izražati prve daljše misli v slovenščini, izdelati prve umetnije...in še mnogo tega kar je za otroka ravno tak napor kot naloge ,ki jih opravlja odrasel človek v službi.

 

Potem je tu tako kot za odraslo osebo v službi program,ki se ga morajo vsi držati-tako zaposleni kot sami otroci uspešno ali manj uspešno kar je seveda odvisno tudi od pripravljenosti zaposlenih kot tudi staršev in njihovega sodelovanja.

 

Ampak vse to je OD-DO...če gre ali pa ne gre!...Potem so tu še službe staršev ,ki se ne končajo tako kot bi bilo uredu za kakovost preživljanja časa z otroki...Nemalokrat starši danes delajo dlje , službene dolžnosti nosijo tudi domov...

 

Otroke pa se med temi obveznosti zopet nič ne vpraša in se jih poriva sem ter tja k babicam in dedkom,ostalim sorodnikom in sosedovim...ali pa kot je danes moderno se jih ravno zaradi tega vzroka vpisuje v množične "interesne" dejavnost kot so športni krožki...balet...plesne šole,...glasbene delavnice ,...jezikovne tečaje itd...

 

Starši se s tem tolažijo, da pri otroku vzbujajo talent, da ga od malega vsestransko razvijajo...in kar je za njih pomembno -otroci so lepo pospravljeni na varnem medtem , ko sami starši v miru opravljajo svoje naloge...

 

In raje odštejejo goro evrov za fensi vpise svojih otrok kamerkoli zdaj na eno dejavnost- kmalu zatem že na drugo,...kot , da bi se sami angažirali pri učenju telovadnih prvin motorike, jim narisali kakšno risbico, naučili kakšno novo igro, inštrument , prebrali knjigo...ali pa,da bi jih kar se meni zdi najbolj prav nekje do sedmega leta ob vsem tem pustili svobodno tekati po dvorišču in bližnji okolici v razigranem smehu in vsemu kar spada zraven...

 

Lahko to potrdim iz prve roke...saj sem sama starš in sem vse te sisteme šolanja že doživela na lastni koži in lahko z zagotovostjo trdim,da je v toku izobraževanja otrok ravno zaradi tempa in nemogočih zahtev, ki sem jih prej omenila danes premalo posluha za počutje in dobro vsesplošno zdravje otrok.

 

Vsakič ,ko se zamenja politika in vodilni ljudje v državi...se novoprišleki potrjujejo z novimi idejami, programi in pogledi za nujnost razvoja...

 

Vse te ideje nato meni nič tebi nič začnejo vrivati v družbo, v vsakdanje življenje...pa tudi v izobraževalni sistem,..ki se ves čas zagovarja v svojih pretiranih in nepremišljenih zahtevah učnih programov in novostih...do te mere,da se v imenu združvanja Europe in "nujnosti" globalizacije modernega stoletja in družbe- te otroke zaradi napora ob koncu devetletke spravlja na tabletke proti depresijah raznih vrst...(Poznam starše,ki so prikrivali svoje stiske otrok,ki so zbolevali zaradi stresov naloženega učnega programa)

 

In ravno zato so tile naši ljubi otroci tako zaprti vase ,na drogah, alkoholu, nesamozavestni in nedejavni v smislu uresničevanja lastnih idej za napredek...saj se nemalokrat borijo z naloženim šolskim delom do 1h zjutraj-medtem,ko se jim pouk začne že ob 7h ...( V O.Š. vsak dan- tudi s takim izgovorom,da se tuji jezik v prvih urah zjutraj kao nabolje naućiš)...

 

Torej nihče se ne ukvarja s tem,da je v izobraževalnih vsebinah preveč informacij, teorije ,zahtev, nalog,...in da otroci nimajo več prostega časa za druženje in lastno izbiro interesov...in da so v razvoju...pa spijo ponoči največ le 5h...

 

Natrpane vsebine jih delajo nemočne in nesamozavestne...in ni prav, da se ta nori tempo,ki ga čutimo odrasli kot stres prenaša še na naše otroke...

 

Sama sem opažala razliko v razvoju med mojim otrokom in ostalimi...tam, kjer se starši tega morda pa niso zavedali ali pa se niso utegnili posvetiti temu vprašanju...V vrtec smo hodili bolj malo,vsega smo se učili doma...in lahko sicer potrdim,da se otroci zares lahko hitro česa naučijo...vendar pa morajo za to biti dani še ostali pogoji,če želimo ,da otrok ob učenju to doživlja kot igro ...

 

Če je že izpostavljen temu vsakdanjiku in norijam znotraj tega ,pa res lahko tem otrokom pustimo vsaj brezkrbno predšolsko obdobje in prva leta osnovne šole...Nikamor ni potrebno hiteti in si želeti vseh znanj na svetu...Počasi pa z veseljem je boljša motivacija...

 

Mi je blo prav hecno opazovati kam vse so nekateri starši porivali svoje otroke...Pa so se že ob prvem razredu považili,da njihov hodi na francoščino,pa angleščino,...pa tralala...potem pa se je že v 4r. naveličal vsega,se uprl,izgubil motivacijo pri poslušanju pouka,ker si je umišljal da že zna ,...ali pa se mu je uprlo,ker je moral vsa leta ob času,ko bi si želel ostati na dvorišču in se igrati z stalimi otroci oditi na učne ure v neko zoprno stavbo...

 

Sicer pa se mora otrok prva leta najprej naučiti materinega jezika tako v besedi-kot v pomenu in zvezah,dobiti predstavo o črkah,...zakaj bi ga morali mešati z učenjem nekega tujega jezika??? Naj najprej obvlada dobro eno zadevo...potem pa naj gre ,če ga veseli na drugo... Le tako si bo pridobil samozavest in bo z motivacijo napredoval...

 

Moj otrok je že ves čas šolanja med nadarjenimi učenci, šele v 4r je zalaufal z angleščino,...sam si je tako , ko je osvojil ves pomen slovenskega jezika izbral še drugi jezik -nemščino ,ki ga sedaj v gimnazji še z veseljem izpopoljnjuje...Nikamor se ni mudilo!..Vse je bilo ob pravem času in z veseljem...za razliko od tistih ,ki so začeli prezgodaj...pa potem odnehali...Škoda!

 

V predšolskem obdobju smo razvijali tiste talente za katere smo ugotovili sami ,da mu ležijo...in pri tem je z veseljem vztrajal in vedno dokončal začeto...Ni dobro bezljati in otroku nalagati karkoli...

 

Saj kje pa je rečeno ,da je vsak talentiran ravno za jezike ...in da se mora ocenjevati ravno ta predmet??? Mogoče pa bi se otrok v tistem času,ko se ga posiljuje z učenjem tujega jezika raje učil bobnat, kiparit...ali pa bi se preprosto raje spuščal po toboganu...

 

Torej kot starš bi si želela čim manj pritiska na otroke in mlajši kot je...več svobode še rabi...In prav nič obveznega od tujega jezika že v vrtcu ni potrebno!...

 

Saj vemo...se reče najprej čez igro,ja...potem pa bomo kmalu že imeli v prodaji dude,ki jih bomo vtikali novorojenčkom v usta in bo to izgledalo takole: Se bomo sklanjali nad dojenčki in jih učili-"Reci mama!"...medtem pa jim bo duda govorila -mather !?

 

Vse ob svojem času...Pa malo bolj bi morali imeti starši besedo pri tem kaj je za našega otroka prav.

 

Tebi Tjaša pa vseeno želim veliko šudijskih uspehov in dobro službo,ki bo v veselje tako tebi kot ostalim sodelujočim...

 

L.P.

 

 

 

 

 

 

 

 

[domoljubka]

...O Dr.Le Qucak...lepo ,da se enkrat strinjava...lej sem kr mal zafarbala,da si me pohvalu ....

 

(Sej sem tud jst kej pozitivnega od tebe že prebrala...kakšen haiku, pa kakšno politično ,pa tisto o vožnji na cestah bi se tud strinjala,... )

 

...In ja,res je,da ne leži sreča samo v tem, da kimamo vsemu kar se kdo spomne in nam naloži...

 

Budnost,zavestnost,kritičnost,jasnost...pa šele potem kakšen kompromis,ne?

 

L.P.

 

 

 

 

 

[Marsa]

Wow kakšen post, Domoljubka!