OČI

[Buddha]

He-he...ja, dobr si to povedu. Sam to je že bl sam man-woman varianta.

hah,Mik..prav sm povedu, mau itak melodično poetsko, ampak vseeno, zase sm zadeu bistvo

[Mick]

Pa saj ti pravim, da si vredi to povedu, sm čist resno mislu.

[lia]

Ja, to pa res, lia.

 

Ampak, če hočeš videti, moraš gledati s srcem, je rekel Mali princ. "Bistvo je očem nevidno."

 

Če pa še jaz povem po svoje:

Če hočeš videti realno sliko, moraš odklopiti svoja čustva, spomine (misli)... sebe moraš postaviti nekam na stranski tir, kot da te ni (ni lastnega uma)... In potem pogledaš drugega človeka celostno (z vso svojo bitjo), ga nekako doživiš, občutiš. In kadar tako zaznaš človeka, ki je na primer slabič ali prevarant, mu niti ne zameriš, da je tak kot je - ker imaš enostavno čustva in misli izklopljene. Samo veš, čutiš, da je tak pa tak, ampak ga ne obsojaš, temveč ga nekako "razumeš". Pustiš, da je tak, naprej pa ravnaš, kot veš, da je zate dobro (če je prevarant, mu pač ne zaupaš).

 

Tako, kot sem zgoraj opisala, ponavadi (avtomatično) pogledamo človeka, ko ga prvič vidimo in ko še nič ne vemo o njemu. Takrat pač nimamo nobenih misli o njemu, ker ga ne poznamo, zato so naše misli avtomatično izklopljene (nam jih ni treba izklopiti zavestno). Zato je tisti naš prvi vtis (ampak tisti čisto ta prvi prvi!) ponavadi tapravi. Če pa se naučimo zavestno izklopiti naša čustva in naše misli, lahko realno sliko pogledamo kadarkoli in kjerkoli. Takrat nam ostane samo srce... in pogledamo s srcem, kot je rekel Mali princ. E, to je to. 

Ej, Tamara carica si....

 

ne bi znala nkol tak lepo povedat...... v kompletu podpiram.....

[rachek]

Pri sebi opažam, da ne morem vedno vsakega človeka gledati v oči. Včasih mi kdo deluje tako negativno nastrojen, da se moram enostavno izogniti tistemu pogledu. Kot da mi jemlje energijo ali pa mi hoče dati neko svojo...  :xx!:

 

To, da so samo iskreni in "čisti" ljudje sposobni gledati drugega direkt v oči, pa po mojih izkušnjah ne drži. Poznam veliko ljudi, ki znajo zelo prodorno gledati v oči, a v resnici lažejo, kolikor so dolgi in široki. Ampak počasi se učim prepoznavati take poglede.  :o|o:

Se popolnoma strinjam, Tamara. Nekaterim "očem" kar seva konflikt navzven. Nekatere pa bi lahko gledal ure in ure ... Od M. naprimer ...... Ko veš, da se poznaš že zelooooooo doooolgoooo .... Moram jo enkrat slikat pa dat sem. Samo očke.

[Bern]

Nekaterih oči sploh ne moreš videti - gledaš obraz in takm nekje morajo biti... Ampak vidiša samo celoten obraz, za oči se pa ne moreš nikoli spomniti, kakšne so bile.

 

Hecno. (Astrološko gledano seveda vmešan Neptun.)

 

[stankaa]

ali pa izstopa tista neka posebna čisto plava barva,

da kar dvakrat pogledaš in si rečeš, A je to možno, kako lepe oči...

potem pa vidiš, da Neptun ruži po Asc, kar pomeni še cel kup vsega zraven ...

[contesa]

Najprej opazim oči! In si jih zapomnim(obliko,barvo) Vedno mi je hecno, ko nekdo ne ve, kakšne barve oči ima določena oseba, pa tudi če jo dobro pozna. Res je, da se skozi oči zrcali duša. In najbolj grozen občutek je, kadar vidim lepe oči, ki so prazne,brez določenega žara. Takrat je pred mano oseba,ki ima prazno duhovno življenje in živi,zato, da živi. Ob takih me obide kurja polt. Pa na žalost se nisem še nikoli zmotila.

[tinka]

je res tole, contesa... lepe oci ima lahko vsak, to je genetika...kaj je pa v pogledu, ti pa pove, kaksen je clovek

 

pa se to, da sem imela tudi izkusnje, ko te ljudje ne gledajo, ali tezko gledajo v oci, pa so iskreni.

takrat se je kasneje izkazalo, da je bil prisoten strah, da jih ne nadvladas, oz. se ne morejo skoncentrirat

( jaz bojda tudi zelo intenzivno gledam, ce me kaj zanima, padem noter, pa mi je ze par ljudi reklo - kasneje, ko so bili bolj odprti in smo se bolje poznali -

da jih zmedem in ne morejo dobro razmisljat, pa so zato gledali proc).

[krokodil]

Pa na žalost se nisem še nikoli zmotila.

Hej, da se nisi prav zdajle ?

[Marsa]

Jaz pa sem vedno iskrena, a veckrat ne gledam v oci, begam s pogledom.

Ne pustim se ujeti, v bistvu. To pri meni pomeni to.

Kot se mi ne da oz. nimam casa za navezovat nove poglobljenejse stike, tudi tu ne maram vedno te odvisne vzajemne energije, ki veckrat potem sledi.

Poleg tega pa me je baje tezko gledat v oci, pa se izogibam zadregi onega oz. poskrbim, da ni zadrege in se naredim se bolj povrsno, kot sem sicer.

[tinka]

no, saj...to sem v bistvu mislila. da se ne pustis ujeti in nekaj magnetiti potem, ce ti ne pase, ali pa nimas energije za to...

 

to je bila moja izkusnja z zelo iskreno osebo...smo se pa kasneje ujeli pa nagledali

[lilija]

... pri sogovorniku si bolj reko zapomnim barvo oči, opazim pa tiste, ki nenavadno žarijo in tiste, ki odsevajo žalost...

 

... poznam pa tudi nekaj ljudi z takim ostrim pogledom... tudi ko govorijo o čem lepem se ta izraz ne premeni...nevem , mogoče se skrivanjo za hladnim oklepom

[Marsa]

Morda pa samo tako skoncentrirano gledajo, so pozorni?

Men cesto kdo rece, kok grdo gledam pa ostro (v bisttvu se pa samo koncentriram s pogledom, morda zarad astigmatizma).

[Amis]

očitajo mi, da ljudem v dušo gledam....pol pa pošteno razmislim, koga lahko gledam in koga ne...včasih si pa mislim: pa kaj, bodo že preživeli...je pa zelo zoprno, če si kdo pozorno poslušanje sogovornika, ki se izraža tudi preko pogleda, razlaga kot osvajanje...

[Marsa]

saj res, to tudi, ja... :o|o: (kao, zdaj pa okol padam zgolj zato, ker pozorno spremljam oz. sem vljudna in kul sogovornik).

[Trudi]

oči ...... , ja lahkop marsikaj povejo, pa tudi skrijejo

Jaz ponavadi vedno gledam sogovornika v oči, pa mi je kmal jasno, kaj v resnici misli (to kar govori, al kej druzga)

Ne vem......no jest oči zelo pazim, ker vem kolk so pomembne, na žalost sm neki že sam občutil, drgač pa če znaš, lohk tud mal v notranjost vidš skoz oči, po drugi strani te pa lahko, kdor zna tud s tem zavede, z dobrim igranjem :xx!:

http://www.click-smilies.de/sammlung0304/mittelgrosse/medium-smiley-013.gif

[rika]

V besedi je misel,

v pogledu srce.

[Buddha]

V besedi je misel,

v pogledu srce.

[atubbuta]

To, da so samo iskreni in "čisti" ljudje sposobni gledati drugega direkt v oči, pa po mojih izkušnjah ne drži. Poznam veliko ljudi, ki znajo zelo prodorno gledati v oči, a v resnici lažejo, kolikor so dolgi in široki. Ampak počasi se učim prepoznavati take poglede.  :o|o:

 

Popolnoma se strinjam s tem.

 

POGLED NI ODVISEN OD TEGA KOLIKO SMO ISKRENI, TEMVEČ OD TEGA KOLIKO ZAUPAMO OSEBI, DA NAM BO VERJELA.

 

Samo to pogojuje pogled. In če nekomu uspeva, da naplahta vse po vrsti, bo prav vsakega zelo direktno gledal v oči. In če nekomu ni nihče nikoli nič verjel, bo z veliko težavo k osebi usmeril svoj pogled.

[Sati]

Mene je pa ena znanka takoooo preslepila, da še danes komaj verjamem. Namesto v oči sem jo gledala v čudovit nasmeh. Z nasmehom je tudi sicer zelo lepo "operirala" in pretentala vse po vrsti. Kasneje, ko sem ta stalni nasmeh ignorirala, sem pa opazila oči, ki so bile dobesedno hudobne.

Ja, naučila sem se gledati v oči. Vse povejo, če le nismo zaslepljeni z drugimi privlačnimi "orožji".

[cashy]

Men se pa zdi, da se nad preglobokim pogledom pritožujejo oz. odmikajo pogled ljudje, ki nimajo čiste vesti, in se bojijo, da jim ne bi skozi pogled vrtali v njihovo dušo...

Kdor ima čisto vest, se tudi zelo motrilnega pogleda ne bo bal...

[Sati]

[

 

 

POGLED NI ODVISEN OD TEGA KOLIKO SMO ISKRENI, TEMVEČ OD TEGA KOLIKO ZAUPAMO OSEBI, DA NAM BO VERJELA.

evo, odgovor

[Buddha]

Men se pa zdi, da se nad preglobokim pogledom pritožujejo oz. odmikajo pogled ljudje, ki nimajo čiste vesti in se bojijo, da jim ne bi skozi pogled vrtali v njihovo dušo...Kdor ima čisto vest, se tudi zelo motrilnega pogleda ne bo bal...

kr spoznavam tole

[cashy]

Me res zanima, od kod nam sposobnost, da lahko iz človekovega pogleda prepoznavamo njegovo razpoloženje, počutje, tudi misli...kako smo pridobili to intuicijo, možnost biti empatičen, "čutiti" sogovornikova čustva...

Ima kdo kakšno razlago?

[Marsa]

Med drugim tudi zato, ker imas 'primerjavo' - sebe.