pomoc kdorkoli

[simon34]

lep pozdrav vsem nemislim dolgotvezit imam problem ki me spremlja ze lep cas nekoc je bilo znosno zdaj mi gre pa ze fejst na jetra . nevem kako naj ta problem opisem na kratko ko sem v druzbi ljudi se pocutim kakor da sem v cirkusu pa naj bodo to starejsi ali mlajsi povsod vidim pretvarjanje igranje pred drugimi in nastopastvo zaradi cesar se vec ne sekiram naj dela folk kar zeli .Problem je ker se nemorem vkljucit v druzbo in ko mi nekdo zacne nekaj govoriti bi mu miloreceno najraje rekel kako mu ni skoda casa kar tako nekaj nabijat seveda si tega raje ne drznem in tako po navadi ostanem sam in sem raje tiho ker mi zmanjka energije zato da bi z resnimi argumenti sodeloval v debati in hkrati bil vljuden ce pa kaj recem pa izpadem idiot ker povem ravno tako kar ljudje ne zelijo slisati. Rad bi spremenil svoj odnos in presegel ta problem nevem pa kako naj se tega lotim . ce je kdo kdaj dozivel kaj podobnega in se mu sanja o cem govorim lepo prosim za pomoc in nasvet.

lp

Simon

 

 

[janko]

za začetek se morš še ti tako kot jest... občasno naučt držat gobec...

ko se boš seweda naveliču bit skos poscan od scanja proti vetru in biti čudak... pa anonimni tel. klici... pa take fore...

prvi znaki razswetljenja se ti pojawljajo... pol naslednje so pa stigmate...

[Marsa]

Haj Simon, dobrodošel!

 

Meni je predvsem to padlo v oči: zakaj se hočeš vključevati v družbo takih, ki sam nabijajo in te (njihova) zlaganost/... moti?

 

Drugače pa: veliko nas je takih, pravzaprav je vsakdo (ki so mu določene družbe blizu, druge pa sploh ne), ampak gre tudi za vljudnost, bonton... ni nujno da zato ne bi povedal svojega mnenja, vendar ni pa potrebno biti žaljiv al pa kej podobnega (ker marsikdo misli, da je iskren, je pa samo nesramen).

Mene tudi neumne in brezvezne debate odbijajo, ampak zato se ne poskušam vključevati v take družbe.

 

Če si pa pač želiš biti v njihovi družbi (kogarkoli), jih sprejmi take kot so...

 

za začetek se morš še ti tako kot jest... občasno naučt držat gobec...

ja tega se nas mora več naučit

[janko]

ja tega se nas mora več naučit

 

jest pr teb... ti pr men... zmeri manj... (tretja očitni znak razswetljenja oz brezpogojne ljubezni )

[Marsa]

[janko]

 

ojoj...

hotu sem rečt...

da jest pr teb... pa ti pr men... da se morava zmeri manj naučit držat gobca... ker ni potrebno.

pa ne samo ker se kot proces razsvetljevanja zmeri bl sprejemava in spoštujeva... drug od drugega mnenja, čeprou skori zmerej različna...

al pa ker tut kot zmeri bl razsvetljena-zmeri manj govoriva

ampak ker tut kot zmeri bl razsvetljena se imava zmeri rajš... pa magari nč pjana

na ta način nekako no na hitr... sem mislu...

mah... drek bl k mešaš... bl smrdi... to pa še zmeri takle mamo

[Marsa]

ojoj...

 

Tenx za *razlago*.

(lepo si to zmešal )

[simon34]

Od sto ljudi se najde mogoce eden ki ne "serje klamf" cel cas in isto tako redko to sranje klamf popolnoma razumem z socutjem in ljubezijo . varjanta je bodisi da postanem sralec tudi jaz ali pa da me doleti sreca in me tak filing socutja prezame za zmeri po drugi strani me pa bk in ne mislim cakat na nekaj zato tudi pisem tule . ne silim v kako druzbo prav posebi imam pa filing da si lahko v vsaki druzbi razumevajoc in "normalen" ce nimas lastnih omejitev niti ne mislim ocenjevat ene ali druge druzbe ljudi in potem hodit sem ali tja ker se mi zdi da mi to v resnici nebi zares pomagalo ker tudi ce je druzba samih nakladacev oni niso krivi da se jaz vedem brezvezno in da sem nemiren . nasploh me veliko stvari zanima in v lajfu sem pocel ze vse sorte glih zato ker se nisem opredeljeval in sem pustil stvari spontano priti in gledal z zanimanjem . glih to spontanost sem zgubil in ce je to zdaj znak razsvetljenja potem pa nevem no kaj naj recem .

ja hvala obema

[Marsa]

aha razumem (pač malo bolj )...

ne vem, kaj naj ti rečem...

včasih je to res nekakšna *cena* za biti sprejet v družbi oz. da se sploh lahko vklopiš vanjo...

je na nek način dvorezno...

ampak vseeno: (tvoja) *družba* naj bi bili ljudje, ki te sprejemajo takega kot si, ki tudi ti njih sprejemaš itd. in ne vem zakaj in za kaj bi se bilo potrebno kakorkoli omejevati...

al sem pa samo jaz lahko srečna, ker imam *družbo* takih okoli sebe (je pa zato ta 'družba', manjša, ožja, manj številna...).

In sem lohk čist jaz, taka kot sem.

 

Potem si pa tak in/ali tak, glede na okoliščine in situacije; recimo v službi si drugačen, do šefa, pa ne zato ker bi mu lezel v rit ali mu ne upal povedati par krepkih al pa kej... ampak ne nazadnje pač to delaš... se pravi je tudi tebi do tega, da zadeve laufajo... tu v bistvu ne gre za omejevanje.

Ja, štekam, šefu bi rekel da je kreten, samo kaj te potem zadržuje tam?

a veš, še vedno si ti in tvoje meje: počni kar si želiš, bodi spontan in vse, ampak pliz ne spontano v gojzarjih stopat po mojih baletnih čeveljcih...

Ti si lohk spontan, pa enga kar na gobec...

 

Se mi zdi, da če si vsaj približno sebi všeč (v smislu da se pod vse kar počneš nekako tud *podpišeš*), potem v bistvu ne moreš delat napak. se pravi če tudi ti ne počneš drugim, kar ne želiš, da bi drugi počeli tebi..

Pol si pa lohk spontan...

 

marsikateri placi so, kjer ne moreš bit spontan.

sploh tu v Sloveniji (žal).

Npr. prideš v lokal, se glasno smeješ - ful te jih očitajoče ali celo skoraj zgorženo gledajo.

Ali: je dobra muzkica, mal pomigaš, vsi buljijo: kwa se gre pa ta?

Tko no, pač da si zelasticiraš svoje meje (si jih torej ne zastaviš pretesno), potem pa prek njih ne greš (v smislu ko naletiš na nekoga drugega meje )

 

...

[The Dude]

Če iščeš družbo (v množini), je ne boš nikoli našel za dalj časa. Išči posameznike, ki so ti zanimivi.

 

Sranje v drugih zaznaš zaradi tega, ker si se zavedel, da si ti poln sranja in se bi rad spucal. Kar pogumno.

[simon34]

hm ja dude ta drugi stavek mi je kr blizu , problem se je zacel ker sem hotel sranje pucat pri drugih en tak sprevrzen nacin dobrote ravno toliko da se mi z svojim "sranjem" ni bilo treba ukvarjat.

marsa to kar si rekla da si pac tak in tak v sluzbi do sefa si tak tam nekje drugje si tak in tak , glih to meni ne gre najbolj od rok ker ne vidim ali pa sem pozabil gledat ljudi na nacin ta je sef oni je to in to ...enostavno vidim vsakega kot cloveka in tako se pol tudi vedem do vsakega enako kot do cloveka pac , to pa za to da stvari "laufajo" ni nekak fino . spet pa ce pogledam to s take perspektiv ekot je rekel the dude bi v bistvu to pomenil da sam nimam neke vloge v tej igri alpa sem pozabil biti nekdo ker neko mero samopodobe pac mors met . thanks

[butl]

lep pozdrav vsem nemislim dolgotvezit imam problem ki me spremlja ze lep cas nekoc je bilo znosno zdaj mi gre pa ze fejst na jetra . nevem kako naj ta problem opisem na kratko ko sem v druzbi ljudi se pocutim kakor da sem v cirkusu pa naj bodo to starejsi ali mlajsi povsod vidim pretvarjanje igranje pred drugimi in nastopastvo zaradi cesar se vec ne sekiram naj dela folk kar zeli .Problem je ker se nemorem vkljucit v druzbo in ko mi nekdo zacne nekaj govoriti bi mu miloreceno najraje rekel kako mu ni skoda casa kar tako nekaj nabijat seveda si tega raje ne drznem in tako po navadi ostanem sam in sem raje tiho ker mi zmanjka energije zato da bi z resnimi argumenti sodeloval v debati in hkrati bil vljuden ce pa kaj recem pa izpadem idiot ker povem ravno tako kar ljudje ne zelijo slisati. Rad bi spremenil svoj odnos in presegel ta problem nevem pa kako naj se tega lotim . ce je kdo kdaj dozivel kaj podobnega in se mu sanja o cem govorim lepo prosim za pomoc in nasvet.

lp

Simon

 

 

 

 

Hojla Simon34, dobrodošel

 

Verjetn se večin nas vsaj občasno sooča s podobno dilemo, kt se ti, se prav, da se znajdemo v družbi ljudi, ki drugače delujejo in mislijo in imajo druge, vsaj na videz, ker v resnici verjetn ne, vrednote, kt mi.

 

Zdej, če se to ne dogaja glih prepogost in če se da, je mrbit smiselno družbo zamenjat. S tem se da dost energije pršparat za kej, kar ti ugaja.

Če pa se ti to pogosto dogaja al pa se družbe ne da kr tko zamenjat /recimo v službi/, se je pa fajn naučit komunicirat. In ne boš kiksnu kej dost, če boš komuniciral tko, da boš izrazu svoje mnenje, misli in občutke na spoštljiv način v prvi osebi, brez žalitev, podcenjevanja, zasmehovanja sogovornika al pa kake druge oblike nasilja nad sogovornikom in s prepoznavnim postavljanjem meja svojega prostora.

 

Moje izkušnje so, da se tak način komunikacije še najblj obnese.

 

Je pa zlo pomenljivo tud to, kar ti je reku The Dude. Če se ti stalno dogajajo ene in iste situacije, se je fajn vprašat, zakva se ti to dogaja. Fajn je pr seb definirat čim blj, kva v teh situacijah občutiš in pa, kdaj si občutil podobno, mislm, kt otrok a ne. Pol pa, če si in ko si našel te stare situacije, v katerih si se počutil podobno, prevert, če je to res tko blo, ker, takrat si bil otrok in si zastopu in občutu tko kt si /ker si verjetno moral/, dons pa nisi več in dons lahko to spremeniš.

Kva pa vem, recimo en tak banalen primer. Recimo da ti je oče kej obljubljal kar naprej, pa nikoli izpolnil obljub, na zunej se pa hvalu, kva vse zmore al pa nardi, ti si pa vedu, da to ni res in da se ne morš zanest na njegove besede, se vate kt v otroka zasidrata vsaj dve sporočili s pripadajočimi občutji. Jeza, ker se ne morš zanest nanj in drugo, velik blj pomembno sporočilo. Nisem dost dober, nisem vreden, da bi naredu, kar je obljubil /slaba samopodoba in v odraslosti potreba po potrjevanju od drugih/in s tem strah pred izgubo starša. In ko kt odrasu naletiš na situacijo, k se en hval, naklada, se v teb aktivirajo ti podzavestni vzorci. Recimo a ne. Lohk je pa tud kej druzga, do česar boš moral prit ti, če boš hotu.

 

Videt je, da hočeš.

 

Drž se.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[simon34]

lp butl , kar se tice spostljivega komuniciranja to skusam delat ampak mi rata najbol takrat kadar ne opazujem folka kaj posebej , ko ga pa se pa razkrije cist drugi svet ker ce pozorno gledas ti clovek veliko pove o sebi ze po parih besedah in jaz nespametnez namesto da bi pustil da beseda tece dalje se spotaknem ob nekaj in ustrelim ravno kaj takega da nekoga ogovorim direktno glede na to kar on sam pravi o sebi to pa ponavadi ljudje nocejo slisat . primer , nekdo pravi da ima ful rad naravo ampak ne rad hodi ven ker se boji da stakne klopa in ker je polno mrcesa , kar ne razumem ker kako lahko imas rad naravo potem na slikah ? torej ima rad slike narave al kaj za vraga. no potem jaz recem da ce ze tako gledas lahko staknes klopa tudi pred bajto doma skratka zakaj bi se tako omejeval v lajfu ce lahko zivis brez straha si bolj free kar pa ne pomeni da nisi pazljiv , tudi pred hiso na trati je mrces in klopi in tam ponavadi ne pricakujes da kaj staknes in nisi niti toliko pozoren ,ce gres pa veni in ko prides domov se stusiras in pregledas bos vsaj odkril klopa ce ga ze imas skratka na koncu se stvari izravnajo in je oboje nekak isto , je pa velika razlika v nacinu lajfa in koliko si omejen ali svoboden , seveda tak komentar oseba nato zelo tezko prebavi ...kriza zdaj sem zafilozofiral s tem mrcesom : S

ja glede otrostva je mozno tudi to kar pravis , mozno je . je pa res da zadnje case sem z ljudmi ko ze leto dve samo govoricijo in delajo strasne plane vse to pa ostane samo v njihovi domisljiji , niti en samcat pogovor ni obrodil nobene akcije kar me res kar precej moti ker so se ljudje navadili sanjarit in to ocitno prinasa tako zadovoljstvo kot kadar razmisljas da si zadel na lotu kar je skoraj lepse kot da si res . hvala lepa za tako fantaziranje v domisljiji lahko zivim tudi ce sem nepokreten zaenkrat pa se migam in nisem navajen nekaj govoriti planirat in da potem iz tega ni nic, seveda je krivda moja ker se ze tako prej vidi clovek ki planira na veliko v resnici pa se mu sanja ne da je v praksi malo drugace ko zacnes delat ni vse tako kto si si predstavljal , jaz se pa vseeno napalim in sem cisto v akciji skratka vzamem resno in sem za stvar s celim bitjem kot (ce se seveda ne motim)naj bi tudi bilo misljeno v lajfu . skratka pac to me precej moti malo se pa tudi prevec pogljabljam verjetno v vse to in mi manjka potrpezljivosti ker dve leti pa tudi me mislim cakat da se kaj zgodi koncno . ja ocitno tudi nisem z primernimi ljudmi in druzbo mogoce bi moral res spremenit kaj na tem , sam tako pac je sigurno bom pa po poti zavil raje po tistih stezicah kjer bo vse malo bolj v skladu z mojim nacinom pogleda na zivljenje .

[Beli lotos]

lp butl , kar se tice spostljivega komuniciranja to skusam delat ampak mi rata najbol takrat kadar ne opazujem folka kaj posebej , ko ga pa se pa razkrije cist drugi svet ker ce pozorno gledas ti clovek veliko pove o sebi ze po parih besedah in jaz nespametnez namesto da bi pustil da beseda tece dalje se spotaknem ob nekaj in ustrelim ravno kaj takega da nekoga ogovorim direktno glede na to kar on sam pravi o sebi to pa ponavadi ljudje nocejo slisat . primer , nekdo pravi da ima ful rad naravo ampak ne rad hodi ven ker se boji da stakne klopa in ker je polno mrcesa , kar ne razumem ker kako lahko imas rad naravo potem na slikah ? torej ima rad slike narave al kaj za vraga. no potem jaz recem da ce ze tako gledas lahko staknes klopa tudi pred bajto doma skratka zakaj bi se tako omejeval v lajfu ce lahko zivis brez straha si bolj free kar pa ne pomeni da nisi pazljiv , tudi pred hiso na trati je mrces in klopi in tam ponavadi ne pricakujes da kaj staknes in nisi niti toliko pozoren ,ce gres pa veni in ko prides domov se stusiras in pregledas bos vsaj odkril klopa ce ga ze imas skratka na koncu se stvari izravnajo in je oboje nekak isto , je pa velika razlika v nacinu lajfa in koliko si omejen ali svoboden , seveda tak komentar oseba nato zelo tezko prebavi

 

Tvoj komentar se težko prebavi ti si še zelo razumljiv, meni se ponavadi ne da več razlagat vse te bistvene stvari, razen če oseba pokaže res interes, da bi kaj spremenila.

Pri tistih prestrašenih, ki imajo polno izgovorov zakaj ne v gozd ponavad, kar hec udarim , če kdo reče naprimer da ne upa po borovnice zaradi klopov rečem da zaradi takih, ki si ne upajo več v gozdove, več borovnic meni ostane.

Za čemaž sem poslušala komentarje, kok bi ga nabiral, pa ga ne poznajo se bojijo da bi ga zamešali, pa jih povabim na učno lekcijo, itak ni nič s tega ker se klopov ustrašijo Kupujejo pa ga, razne namaze itd... ker je zdrav in dober. Sem rekla, da naj bodo kar doma jaz bom pa začela namaze delat in prodajat, zaslužek zame zagotovljen.

 

Kaj pa bo delal v gozdu nek prestrašen folk, naj bodo doma, če se bojijo. Čudno da jih na avtocesti pri 100 brzine ni strah, pa je bolj nevarno.

Ampak mesto je kao varno, narava pa je "zelo nevarna"

[sin]

Smells like FEAR! Tvoji strahovi so tisto kar je tvoja težava, ne drugi ljudje.

 

http://www.creativenonfiction.org/brevity/past%20issues/brev26hotcold/brev26pix/fear.jpg http://familyonbikes.org/blog/wp-content/uploads/2012/01/too-many-not-living-dreams-because-living-fears1.jpg

 

lep pozdrav vsem nemislim dolgotvezit imam problem ki me spremlja ze lep cas nekoc je bilo znosno zdaj mi gre pa ze fejst na jetra . nevem kako naj ta problem opisem na kratko ko sem v druzbi ljudi se pocutim kakor da sem v cirkusu pa naj bodo to starejsi ali mlajsi povsod vidim pretvarjanje igranje pred drugimi in nastopastvo zaradi cesar se vec ne sekiram naj dela folk kar zeli .Problem je ker se nemorem vkljucit v druzbo in ko mi nekdo zacne nekaj govoriti bi mu miloreceno najraje rekel kako mu ni skoda casa kar tako nekaj nabijat seveda si tega raje ne drznem in tako po navadi ostanem sam in sem raje tiho ker mi zmanjka energije zato da bi z resnimi argumenti sodeloval v debati in hkrati bil vljuden ce pa kaj recem pa izpadem idiot ker povem ravno tako kar ljudje ne zelijo slisati. Rad bi spremenil svoj odnos in presegel ta problem nevem pa kako naj se tega lotim . ce je kdo kdaj dozivel kaj podobnega in se mu sanja o cem govorim lepo prosim za pomoc in nasvet.

lp

Simon

 

http://www.byrdbaggett.com/free/wallpapers/Fear1024x768.jpg

[viyola]

Je en dober star rek.."Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem kdo si"Ali se meni samo zdi..ali želiš povedat, da so sami sralci tisti, s katerimi imaš opravka?..Klopovboječi se ljubitelji narave..ne vem, no..Smisel ni spreminajt drugih..naj sanjajo svoje sanje, četudi so to prazne klamfe.Mal se odpri, sprosti se, ne išči v drugih tolko napake, saj kaj dobrega se najbrž tudinajde v njih?..Ne omejuj sebe zaradi nesprejemanja drugih..bodi svoboden, išči..kolikor vem, se najde v vsakem tudi kaj ali veliko lepega..Če boš iskal napake, jih boš našel..če boš iskal dobro, boš našel.

[Mihela]

Hojla, moje malo mnenje.

 

Jaz tudi preveč direktna in tudi preveč globoka.

Rojena dvema zelo zemelskima in površinskima človekoma.

Prekrasnima človekoma, vendar v svoji naravi čudak, sem vedno htela vse dojet globoko.

Zdej že zrela babnca, se zavedam, da je površinsko še kako pomembno,

ne kr ves čas in ne kot izguba časa, ampak tko, da sploh lahko spoznaš ljudi, in jim prideš bližje in potem skozi to površinsko se ti lahko odprejo zanimive pestrosti in globine drugih ljudi.

Tko da zame je najpomembnejše ravnovesje in ja, in površinskost je tudi pomembna.

Tko zelo na hitro, moja pikica zraven, mi je blo pa všeč že marsikaj kar so drugi napisali.

Jaz sem ženska, in če bom v družbi deklet, ki se bodo pogovarjale sam o nohtih in trepalnicah, pač prov dolgo ne bodo v mojem svetu, če pa je to sam nek uvod, v to da jih spoznam še ... potem pa ne bom umrla, če bom morala poslušat, kaj vse se da narisat na nohte. Podobno seveda tudi z moškimi, če bodo sam o dnarju pa poslih nabijali, tudi ne bodo dolgo v mojem svetu, ma če je to pot da pridem do njih, vsaj mal , do jedra, me ne moti, mogoče se lohk še kej naučim.

 

Vse dobro, m

[simon34]

Ojla beli lotos izgleda da na en nacin podobno razmisljama in nasploh si me spomnila na to da je vse kar je slabo po drugi strani lahko tudi dobro saj kako bi pa bilo ce bi vsi vandrali v hosto : D

Sin , mozno da so strahovi strah pred cem si pa imel v mislih ? namrec drugace nisem prevec prestrasen osebek vsaj glede na to s cim vsem sem se ukvarjal v zivljenju recimo sluzba in sport plezanje in podobne stvari s cimer se se vedno bavim imam pa tudi nasploh rad izive take in drugacne takrat delam s polno paro zazivim ce se lahko tako izrazim .

viyola ne bi rad ocenjeval ljudi s katerim sem nasploh je pa tako veliko lajeza malo grizenja in pa mnogo je tudi takih ki jim je v ponos da gredo zjutraj od doma in se po temi vrnejo iz sluzbe vse se da za avto hiso in obicaje nebi nekaj ocenjeval pravim pa vendar sem , kaj naj recem veliko ovckanja ma ok vsakmu svoje s tira me vrze samo ko me taki sodijo ki jim je vazno samo da delas mas siht in nekaksna ovcica s stilom kao , sicer se pa kot v cirkusu vcasih pocutim tudi v druzbi nasploh ker imam filing da ljudje igrajo nekoga wanabe prijazn hud nevaren use to pac ce se me da sploh stekat . hvala ti pa za tazadnej stavke si me spomnila kar pogosto pozabljam : )

oj mihela , tnx za komentar sej se strinjam s tem kar pravis , drugace pravim tako vsakmu svoje moti me ne nic ce se eni skoz menijo o fuzbalu kar mene ne interesira sem pa isto kot ti pocas pac bi sel drugam , vsak ima svoje veselje radost in lahk se bavi s cim mu pase , tisti kar pravim da me pa moti je pa nastopastvo kjer imam filing da sem v cirkusu , redkosrecam cloveka ki pac vidim nekak da ne nastopa in je iskren direkten ...saj vsega se ne more povedat v druzbi ampak vidi pa se kadar je clovek nastopac ce tudi cisto v fini obliki pred druzbo pred frendi celo pred zeno in otroci pa tudi pred sabo tako v sebi pa mu roji vse drugo po glavi , ok saj komu pa ne ampak eno je to drugo pa da imas znotraj cisto drugacen odnos do nekoga ali necesa kot navzven kazes , sicer pa ugotavljam da je to na nivoju nezavednosti in vsak zivi tako kot je zmozen trenutno torej ali se zaradi tega zjezim ali ne je v koncni fazi razlika samo pri meni ali bom nemirn ali pa pomirjen s tem kot kakor pac je .

pisem na hitro ker me cajt preganja zato tudi tak zmazek in malo moja zmeda hvala ker beres in komentiras .

[Mihela]

Maske imamo,ker nas je strah... ker se ne poznamo... ker smo se tko naučili od svojih... ker se za maskami počutimo varne. Meni je včasih smešno tudi tu na LF,skriti smo za nicke, pa kljub temu velikokrat hočemo pokazati samo lepo stan naše osebnosti... mogoče gre pa sam za to, da se v resnici ne poznamo... pa za to ne moremo biti odprti in spontani... kdo bi vedu... razumem, tudi mene moti sofizem in nastopaštvo sedanjega časa... ma če razumem kaj je odzadi, potem je nekoliko več sočutja in tolerance... najbolj pomembnu pa je, da poskušam sebe ohraniti kolikor toliko cool, no če rata... Dolgo sem rabla, da sem vidla, da je za vsem tem odrskim nastopom, ponavadi ranljiva oseba... ki nima druge zaščite kot lažno vero, da j boljša, da je nekaj. kaj češ... ko razumeš je lažje... najpomembneje je, da ti nisi tak, da sam odkrivaš sebe v vseh barvah... in da se trudiš delovati koherentno, kot pač lahko... se mi zdi...

[viyola]

Jaahh, no...si pač v družbi dobrih igralcev, aneda?..Saj vem, nekaterim je strašansko pomembno, da imajodobro službo, fajn avto, sanjsko bajto, pa vse naj, naj, naj..Ampak..to je zgolj navidezno, površno dojemanje življenja.Mene ne moti nobeno nastopaštvo, ker se najpogosteje za takim zakulisjem skrivaen velik odrasel otrok, ki ga je strah, da enkrat vse te igračke izgubi. Če te pa sodijo..kaj potem?Je to tvoj problem, če greš nekomu v nos??

[sin]

To kaj so tvoji strahovi, boš najverjetneje izvedel predvsem ti sam, če že ne veš. Drugi ljudje ti bodo v tem pomagali. Ponavadi so to najbližji, če boš dovolj samokritičen.

Napisal sem tisto, kar sem menil da je primerno. Ti sam si in boš sčasoma presodil koliko je res. Mogoče sm pa falil, čeprav mislim da ne.

Praviš, da si aktivno pogumen človek, no, četudi si bil na najvišji gori sveta, še ne pomeni, da si zbežal pred samim seboj. - to je najvišji vrh, ki ga osvajamo.

 

Sicer pa sej je useen kaj ti napišem, ker tule urednica pravi, da je beznica in nekateri ljudje tekmujejo za pluse in se prijavljajo s skritimi imeni zato, da lahko sami sebe ocenjujejo A si lahko misliš. Tako tvoj problemčič postane malo smešen napram navedene bolanosti in dopuščanja ocenjevanja mnenj kot dejstev. Čeprav zastopim tvojo težavo, ti iz uma povem, da se ti dogaja kar se ti dogaja z namenom, zato da ugotoviš kdo si!

 

Zdej, če zastopim je kao problem, ker ne najdeš soglasa in si osamljen. A morda pa te je strah živeti to kar si in si zato posledično najdeš ljudi kot si. Apmak to je iz uma, tko da ni za verjet

 

Potrebuješ nekoga ki bi te poslušal, ali nekoga ki bi ga ti poslušal? Zakaj? Zakaj išče družbo, kaj želiš deliti, kako iščeš družbo, imaš prijatelje (izgleda da ne, torej zakaj ne?), kako se razumeš s starši, sodelavci?

Če prijateljev nimaš (saj izgleda da nimaš, sicer se morda ne bi obremenjeval s podanim vprašanjem), ali je to zgolj težava drugih ljudi ali pa predvsem tvoja? - No, mogoče pa ni odveč premislit o (tvojem) strahu. Ampak samo mogoče. Definicija prijateljstva je med ljudmi različna.

 

Vsakdo izmed nas nosi svoj križ. Nekateri ljudje veliko kr neki govorijo, ker so prestrašeni soočiti se s samim seboj. Nekateri govorijo manj, ker se bojijo biti kot prvi, zato, ker se tudi oni bojijo soočiti sami s seboj. Ha haha Nekateri pa se fejst kontrolirajo, da ne bi izpadli nekaj drugega kot bi želeli, da drugi mislijo da so. Skratka vse sorte ljudje smo.

 

 

ne vem kaj imajo jetra in tvoja burna reakcija skupaj. mogoče pa ima.

 

 

Sin , mozno da so strahovi strah pred cem si pa imel v mislih ? namrec drugace nisem prevec prestrasen osebek vsaj glede na to s cim vsem sem se ukvarjal v zivljenju recimo sluzba in sport plezanje in podobne stvari s cimer se se vedno bavim imam pa tudi nasploh rad izive take in drugacne takrat delam s polno paro zazivim ce se lahko tako izrazim .

[Mihela]

Mogoče se je pametno vprašati za kaj te to pri ljudeh moti.

 

Mene je motlo opravljanje in res motlo smisljenje samemu sebi, nekdo ki igra vloge žrtve.

 

Na koncu sem vedla, da me je to motlo mnogo bolj zaradi mene same. Zaradi moje lastne potrebe po tem, da se me ima rado in da se o meni dobro misli...pri drugem pa to, da tudi sama čist nezavedno rada odiram vlogo žrtve....

 

tko da , vse se prej ali slej lahko pokaže samo kot ogledalo

 

to kar te moti pri drugih zna govoriti zelo veliko o tebi samem

 

 

 

Vse dobro, m

[domoljubka]

Živ Simon34...

 

Veš, si me spomnil na eno dobro staro frendo,..še iz časa najine najstniške in študentske mladosti....

Sva se spoznali v nekem Luna parku, ko sva ob strani skupaj občudovali tiste avtomobilčeke na trk s sedežem za dva...

 

Obe sva imeli isti problem...Kako bi se usedli in z užitkom divjali,..pa nihče od najinih poznanih tega ni želel probat...V momentu sva se sporazumeli v skupni želji in priskočili v prost avtomobil...kot, da gre za življenje...In najino prijateljevanje je steklo kot, da bi se poznali že iz prejšnjega življenja...

 

Ni da ni .Vse sva probali skupaj...celo pubarteto in vse vragolije mladostnih vrtincev...In se seveda občudovaje učili ena od druge vsega kar je bilo možno ....

 

Meni je bila vedno pojem v bistrosti.Vsega se je učila zelo hitro in igraje in bila na večih področjih kljub neumnostim , ki sva jih počeli zelo aktivna. V šoli je bila super odličjakinja, doma je šivala pri petnajstih že kot mojstrica- celo usnjene škornje in plašče in klobuke, pomagala zidat, mami vrtičkat,...igrala je dva inštrumenta, z menoj se je hecala trenirat atletiko, pa čeprav ji je tek kot astmatiku povzročal težave...Ni da ni. Najlepše z njo je bilo, ko sva ves čas delali nepredvidljive plane za akcijo...in jih nato uresničili...Ob 4h zjutraj sva njenemu bratu velikokrat sunile kanu in ga vlekli vsak dan vzdolž obrežja ,...pa juhuhu na indijanske posle...V poletnih časih so se nad našima glavama zvijale taprave kače ...in bolj kot sva bili v nevarnosti...bolj sva se počutili kot Zagor ali Blek Stena......Marsikaj ,...ni da ni...

 

Je pa imela morda ne enem področju velik problem...Zaradi uspešnosti in bistrosti so se je mnogi bali, se niso nekako upali v njeno bližino. To mi je zaupala že takoj na začetku, da se počuti zelo osamljeno...sploh napr. v šoli...Velikokrat je potarnala, kako jo poskušajo izolirat, da ne najde znotraj razreda nikogar , ki bi jo lepo gledal in da je nekaj tudi takih, ki se z njo odkrito tekmujejo in jo hočejo potunkat...

 

Ker ena pred drugo nisva imeli skoraj nobenih skrivnosti, mi ni bilo težko povedati ji resnico, ki sem jo nekako opažala skozi druženje.

Namreč meni je njen smisel za humor blazno pasal...

Ni bilo dneva, da ne bi zaradi nečesa gromko stresali orehov,...Po tem so naju poznali kamor sva prišli...Ker sva tudi skupaj gledali filme, brali knjige, pesmi in stripe...sva imeli tudi podoben način reakcije in pripomb na "predmet zafrkancije" in dogajanja...

O.K. Bili sva kruti..ampak nikoli si nisva zamerili prispodob, besed in to, da sva ta humor velikokrat celo naperili ena proti drugi...Zmeraj sva končali z valjanjem po tleh držeč se za boleč trebuh od smeha.

 

Skratka medve sva se štekali...Ampak drugi??? To pa je bil problem zanjo....ker je znala s tem načinom največkrat užaliti, vsaj vsi ne prenesejo heca in direktnih opažanj na svoj račun.

V enem od teh najinih maratonskih nočnih pogovorih sem ji svetovala mojo taktiko za boljše druženje...

Ker jo je vedno zanimalo, kako pa jaz lahko ohranim toliko različnih oseb okrog sebe...sem ji povedala eno tako manjšo spoznanje , ki sem si ga mogoče zaradi dotedanjih izkušenj v svojem življenju že zelo zgodaj vtisnila v srce...

 

Namreč imela je podoben problem kot ti Simon. Težko je prenašala nekoga, ki ni kaj zmogel kot je sama znala, razumela, probala...V svoji bistrosti je poznala in odkrila vsako smešno gesto sogovornika,...in zelo težko se je zadržala, če so napr. pri govorjenju v družbi komu migale nosnice, štrlela ušesa, frizura...Zelo hitro je odreagirala na svoje prebliske... iz tega naredila glasen hec ali pa štos, ki ga pa seveda tale ni razumel tako kot ona sama...In počasi se je ta izoliranost poglabljala, kljub temu , da je v bistvu blestela.In zato je bila velikokrat potrta...

 

Pa je bilo čisto enostavno. Svetovala sem ji vajo, da naj se približa malo bolj ravno tistemu, ki v njej povzroča odpor zaradi česa in iz česar se zmiguje... Sama sem že večkrat odkrila, da s hitrimi klišeji o nekom naredimo več škode sebi kot drugim...Ne spoznamo tistega s katerim pridemo v stik samo zato, ker mislimo, da je neznosno sedet poleg nekoga, ki ima doma štalo in ima vonj po tem,..ker je meso,.. ker kadi,... ker je premalo zgovoren, ker je iz druge države,ker je drugačne filozofije,vere,...ker ni uspešen v tem kar smo sami,...

 

Torej empatija do sogovornika, tudi sočutje do tistega kar je nam v odpor...vse to je možno, če se sami za to odločimo.

Isto energije lahko vložiš v negacijo , odpor, zmrdovanje nekoga ali nečesa...kot lahko vložiš v to, da naštelaš potrpežljivost do tistega, ki je drugačen, si vzameš zanj čas in ga zares poslušaš, spoznaš...Največkrat odkriješ neslutene razsežnosti lepote ravno v tistemu, ki te na začetku niti ne pritegne...In tako kot je že Mihela povedala, od vsakega se kaj naučiš,.. koliko pa potem najdeš skupen jezik za daljše druženje ...pa ugotoviš kasneje..

 

Ni pa dobro, če nas odvrnejo površni vtisi, ko se še niti sami nismo vložili...In prej kot pripravljenost zanj, raje sprojeciramo svoje instant navade odboja do sočloveka in situacije.

 

Ja...in da se vrnem k niti te resnične zgodbice ; Prijateljica si je vzela čas za vsakega, ki so mu ušesa štrlela, ki je poslušal govejo muzko, je sedel neslišno v kotu,...itd...in kmalu mi je navdušeno govorila o nešetih vtisih in dogajanjih s temi posamezniki, s katerimi je še danes v dobrih odnosih in stikih...S koncem šole se je lahko pohvalila z mnogimi prečudovitimi doživetji, ki jih je preživljala ravno s temi osebki, ki so ji nazačetku delovali tako out...

 

Ja in...lepo je imet nekoga , ki podobno diha kot ti in je za skupno akcijo...Takrat se uresničuješ v svoji biti , še bolj spoznavaš, raziskuješ,...saj ti je bližnji ne samo v podporo ...ampak tudi v ogledalo...in smisel življenja...

Vsi lahko spoznamo take ljudi, ki bodo z nami delili naše načrte- (s potrpežljivostjo, sočutjem in empatijo)... do takrat pa si lahko sami uresničujemo svoje akcije...

...Tudi sam sebi si kdaj najboljša družba....Pomembno je ne obupat in si v vsakem trenutku uresničit saj majčkeno željo in hrepenenje po čem, kar je oprijemljivega.

Pa odpuščat drugim njihove minuse,...saj tudi sami nismo kompletni.

[sin]

Fajno Sta se imeli super.

 

Da.

 

[domoljubka]

Fajno Sta se imeli super.

 

 

 

 

Zelo lepo......zelo lepi spominčki...